Uredba o državnem prostorskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka
Na Dravi je bila v letu 2004 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka, za katerega se trenutno pridobivajo potrebna zemljišča za izvedbo predlaganih ukrepov.

Uredba o DLN za vodnogospodarske ureditve Drave od Dogoš do jezu v Melju 

DPN za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega

Na odseku Stogovci – Koritno, za katerega se trenutno izdeluje državni prostorski načrt, so ob visokih vodah poplavljena kmetijska zemljišča na Majšperskem polju, nad in pod cesto Majšperk – Breg, na dveh odsekih pa sta poplavljeni tudi cesti Majšperk – Ptuj in Majšperk – Breg. Prav tako je poplavljena tudi cesta v Koritno ter zaselek Štuki ob cesti Majšperk – Breg.

Cilj izdelave državnega prostorskega načrta je ureditev Dravinje na odseku Stogovci – Koritno, in sicer z upoštevanjem ključnih vodnogospodarskih ciljev, ki so:

• varovanja urbaniziranih območij in državne infrastrukture pred Q100,
• zagotavljanje max. prevodnosti, ki jo dopušča korito z izvedbo lokalnih ukrepov za izboljšanje pretočnosti, lokalnih ukrepov za preprečevanje bočne in talne erozije,
• opredelitev potrebnih vzdrževalnih del za ohranjanje z lokacijskim načrtom vzpostavljenega vodnega režima,
• zadrževanje poplavnih voda z ohranjanjem poplavnih površin in kontrolirano retenzijo v zadrževalnikih za eliminiranje učinkov že izvedenih ukrepov v spodnjem toku,
• definiranje kriterijev in režima za gospodarjenje (npr.: omejitev rabe) na priobrežnih površinah v javni in zasebni lasti.

Trenutno je zaključena faza študije variant, v kateri so bile obdelane dve varianti, in sicer:

• varianta 1A, ki obsega:
  • nadvišanje ceste Majšperk – Ptuj,
  • visokovodni nasip ob cesto Majšperk – Breg, v dolžini približno 774 m,
  • visokovodni nasip nad cesto Majšperk – Breg, v dolžini približno 507 m.
• varianta 2, ki obsega:
• nadvišanje ceste Majšperk – Ptuj,
• nadvišanje ceste Majšperk – Breg,
• visokovodni nasip ob cesto Majšperk – Breg, v dolžini približno 774m.

V zaključku študije je kot najprimernejša varianta, iz večine vidikov, za zagotovitev poplavne varnosti pred Q100, izbrana varianta 1A, pri čemer je podan tudi predlog za optimizacijo, da se namesto izvedbe nadvišanja ceste Majšperk – Ptuj, ki predstavlja največji strošek celotne ureditve, izvedejo le lokalna zavarovanja stanovanjskih objektov, pri čemer je cesta varovana v skladu s cestnimi predpisi, poleg tega pa bi bila izvedba dovozov oz. dostopov do stanovanjskih in drugih objektov izredno težko izvedljivo.

V skladu z zaključki študije variant se bo pristopilo k pridobitvi izvajalcev strokovnih podlag za fazo državnega prostorskega načrta. Sprejem Uredbe o DPN je predviden v začetku leta 2009, z gradnjo pa je možno pričeti v letu 2010, kar pa je odvisno od pridobitve potrebnih zemljišč in gradbenega dovoljenja.

DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini

S potrditvijo variante  so bile podane osnove za nadaljevanje aktivnosti v postopku izdelave državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Za pridobitev izdelovalcev strokovnih podlag morajo biti izvedeni javni razpisi, ki morajo biti glede na vrednosti del, objavljeni tudi v Uradnem listu EU. Razpis v prvi polovici leta 2007 ni bil uspešno zaključen in se na osnovi pripravljenih projektnih nalog ponavlja, tako da bo izdelovalec projektne dokumentacije izbran do konca leta 2007. Projektna dokumentacija pa bo izdelana v letu 2008.

Glede na terminski plan je sprejem Uredbe o DPN predviden v prvi polovici leta 2009, možnost pričetka gradnje pa je v sredini leta 2010, kar je seveda odvisno od pridobitve potrebnih zemljišč in gradbenega dovoljenja, vsaj za del ureditev. Navedeni roki so bili upoštevani tudi pri pripravi Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, na osnovi katerega se bodo črpala sredstva Kohezijskega sklada, namenjenega za področje zmanjševanja škodljivega delovanja voda.

Delno bomo zamudo nadoknadili, ker se posamezni roki glede na spremenjeno prostorsko zakonodajo spremenjeni in bodo postopki sprejemanja potekali hitreje. Veliko pa lahko doprinesejo k hitremu sprejemanju prostorskih dokumentov tudi aktivno in pozitivno usmerjeno delovanje vseh lokalnih skupnosti, ki so vključene v postopek.

DPN za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša 

Za zagotovitev poplavne varnosti urbaniziranih območij ob Savinji med Ločico ob Savinji in Letušem je predvidena izgradnja takšnih objektov, ki bodo zaščitili urbane predele na levem in desnem obrežju reke Savinje pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let, že obstoječa poplavna področja pa se bodo kontrolirano vključila v celovit sistem zadrževanja visokih voda na samem povodju.

Predvideni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti so naslednji:

• obnova oziroma sanacija sedanjih visokovodnih nasipov,
• sanacija erozijskih zajed in poškodovanih brežin,
• izvedba novega Polzelskega jezu,
• sanacija drče pri Lokah in podvinskem jezu,
• obnova prodišč,
• aktiviranje razbremenilnika Ložnice in stabilizacija dna Savinje na odseku med Orlo vasjo in Polzelo z nizkimi prečnimi objekti - pragovi,
• širitev struge Savinje na normalno širino dna 40-45 m; širitev se ne izvaja le na območju nad Polzelskim mostom, kjer pozidava onemogoča ta poseg, vzporedno s širitvijo se izvaja sanacija dna in brežin Savinje.

Trenutno poteka faza študije variant, ki bo predvidoma zaključena konec leta 2007, ko bodo dane osnove za nadaljevanje aktivnosti, ki so pridobitev izvajalcev za izdelavo strokovnih podlag za fazo državnega prostorskega načrta. Sprejem Uredbe o DPN je glede na trenutni terminski plan predviden konec leta 2009, možnost pričetka gradnje pa konec 2010, kar je seveda odvisno od pridobitve potrebnih zemljišč in gradbenega dovoljenja, vsaj za del ureditev.

Ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje – Luče ter zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče
Stopnja urejenosti struge Savinje na območju Luč ne zagotavlja potrebne poplavne varnosti urbanih površin na območju Luč. Regulirana Savinja z visokovodnim nasipom zagotavlja varnost pred približno 20-letnimi vodami (Q20) z minimalno varnostno višino. Pri pretokih s petdesetletno povratno dobo (Q50) je preplavljen spodnji, nižje ležeči del Luč, kar se je zgodilo med visoko vodo leta 2000. Na podlagi že izdelanih analiz in predvideno gradnjo obvoznice so podana osnovna izhodišča za zagotovitev zahtevane poplavne varnosti in urejenosti struge Savinje na območju Luč.

Za poplavno varnost Luč oziroma znižanja poteka gladine Savinje, kar je tudi osnova za nižji potek ceste in ureditev Lučnic, bo potrebno izvesti ureditve:

• Savinje pod sotočjem z Lučnico,
• sotočje Lučnice in Savinje,
• znižati prag pod obstoječim mostom na regionalni cesti,
• nadomestiti poddimenzioniran in hidravlično neustrezen sedanji most na regionalni cesti v Luče,
• nadvišati prenizek nasip v Lučah pod izlivom struge.

Trenutno poteka faza študije variant, kjer se ustrezno vrednotijo variante obvoznice ter ureditve vodne infrastrukture. Glede na trenutni terminski plan je sprejem Uredbe o DPN predviden v drugi polovici leta 2009, možnost pričetka gradnje pa je konec leta 2010, kar je seveda odvisno od pridobitve potrebnih zemljišč in gradbenega dovoljenja.

DPN za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt-Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov

V letošnjem letu se je pričel tudi postopek državnega prostorskega načrta za prestavitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt - Češnjica ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov.

 
Gre za prostorsko zahteven projekt, saj gre za sočasno načrtovanja obvoznice oziroma prestavitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt – Češnjica z ureditvami vodne infrastrukture.

 
Načrtovano je znižanje Dermotovega jezu in ureditev korita s sočasno gradnjo obrežnega zidu, kot opornega zidu, po katerem bo potekala obvoznica.

Sklenjen je tudi dogovor med Ministrstvom za promet, Direkcijo RS za ceste in Ministrstvo za okolje in prostor, ki natančno opredeljuje pristojnosti, obveznosti in načinu financiranja izdelave strokovnih podlag v postopku izdelave državnega prostorskega načrta. Iz dogovora tudi sledi, da investicijo načrtujeta skupaj Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste in Ministrstvo za okolje.