Skoči na vsebino

NOVICA

4. 12. 2014

12. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 4. 12. 2014 - Vlada RS je na današnji 12. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Predlog odločbe vlade o podaljšanju koncesije za izvajanje dimnikarskih storitev na dimnikarskem območju Idrija

 

Vlada RS je z odločbo podaljšala koncesijo za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Idrija, koncesionarju družbi Dimnikarstvo Idrija Stanko Šukalo s. p.

 

V skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO) se koncesije podaljša za obdobje do 31. decembra 2015. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZVO namreč določa, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred 31. 12. 2015, lahko vlada na zahtevo koncesionarja, ki jo mora vložiti najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe, le to podaljša do 31. 12. 2015, če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni pričet postopek za odvzem koncesije.

 

 
Stališče vlade do Predloga uredbe o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo
 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo. Vlada podpira izboljšanje harmonizacije EU trga s predlagano zamenjavo Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mehanizacijo. Vlada prav tako podpira uvedbo novih mejnih vrednosti emisij stopnje V, ki bi upoštevale mejno vrednost števila trdnih delcev v izpušnih plinih iz dizelskih motorjev. Vlada podpira ukrepe za poenostavitev upravnih postopkov in izboljšanje izvrševanja, vključno s pogoji za boljši tržni nadzor.

 

Namen predloga zamenjave Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mehanizacijo (Uredba MRMM) je odprava pomanjkljivosti sedanje zakonodaje. Nove stopnje emisij so bile nazadnje uvedene s spremembo direktive leta 2004 in ne upoštevajo več trenutnega stanja tehnologije. Poleg tega obstaja tudi neskladje med mejnimi vrednostmi emisij za nekatere kategorije motorjev. Predlog Uredbe NRMM si prizadeva, da bi se s harmoniziranimi pravili odstranile ovire za zunanjo trgovino in zmanjšale regulativne ovire, ki so posledica različnih zahtev glede emisij. Cilj je zlasti zbliževanje zahtev EU in ZDA.

 

Necestna mobilna mehanizacija zajema več vrst motorjev z notranjim izgorevanjem, vgrajenih v različne naprave, od majhnega ročnega orodja, gradbene mehanizacije in generatorskih agregatov do železniških motornih vozil, lokomotiv in plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh. Ti motorji znatno prispevajo k onesnaževanju zraka in povzročajo približno 15 % emisij dušikovih oksidov (NOx) in 5 % emisij trdnih delcev v EU. Obstajajo trdni dokazi o škodljivih učinkih emisij izpušnih plinov iz dizelskih motorjev in zlasti trdnih delcev (tj. sajah dizelskega goriva) na zdravje. Ena od glavnih ugotovitev je, da je velikost delcev ključni dejavnik za ugotovljene učinke na zdravje. To vprašanje je mogoče rešiti le z mejnimi vrednostmi, ki temeljijo na štetju števila delcev (tj. mejna vrednost števila trdnih delcev, večjih od 23 nm). Zato se je zdelo primerno, da se za najpomembnejše kategorije motorjev uvede nova stopnja emisij (stopnja V), ki bi ob mejnih vrednostih mase trdnih delcev upoštevala tudi mejno vrednost števila trdnih delcev v izpušnih plinih iz dizelskih motorjev.

 

Predlog Uredbe NRMM s sprejetjem strožjih ravni znatno nadgrajuje sistem homologacije za motorje v necestni mobilni mehanizaciji glede tehničnih zahtev o emisijah. Z delegiranimi akti, predvidenimi v tem predlogu, bodo podrobneje določene nove obvezne zahteve za omejitve emisij stopnje V iz motorjev in sicer s podrobnimi tehničnimi zahtevami preskusnih ciklov, preskusnimi postopki in postopki merjenja, podrobnejšimi ureditvami in zahtevami za izjeme na podlagi te uredbe in podrobnejšimi določbami za postopke homologacije.

 

 
Stališče vlade do Predloga direktive o spremembi direktiv o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi

 
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi. Vlada podpira predlog direktive z vidika dodatnih prizadevanj Komisije za uveljavljanje hierarhije ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje odpadkov, na zadnje pa njihovo odlaganje. Ravnanje z odpadki skupaj z načrtovanjem izdelkov, trajnostno potrošnjo ter določanjem cenovnih razmerij med primarnimi in sekundarnimi viri sestavlja mozaik uveljavljanja krožnega gospodarstva.

 
Vlada tudi načeloma podpira spremembe EU ciljev na področju preprečevanja odpadkov in njihovega recikliranja, vendar meni, da je za določitev tako ambicioznih ciljev v predlaganem časovnem okvirju potrebno predhodno izvesti analizo stroškov in koristi na nivoju vsake posamezne države članice ter upoštevati trenutne dejanske razmere na področju ravnanja z odpadki v posamezni državi članici, vključno z razpoložljivimi kadrovskimi in finančnimi viri. V nasprotnem primeru Slovenija podpira bodisi podaljšanje časovnega okvirja za doseganje predlaganih ciljev recikliranja odpadkov ali pa postavitev bolj realnih ciljev, ki bi upoštevali razlike med posameznimi državami članicami. Vlada prav tako podpira obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov do leta 2015, načelno pa tudi cilje preprečevanja nastajanja odpadkov. Navkljub temu je Slovenija zadržana do določitve konkretnega cilja preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi. Vlada podpira tudi zmanjševanje odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, vendar pa glede na trenutne rezultate odlaganja odpadkov in stanje zgrajene infrastrukture izraža pomislek tako glede časovnega okvira za doseganje predlaganih ciljev zmanjševanja odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, kot tudi glede njihove višine.

 
Glede predlogov sprememb za zagotavljanje kakovosti podatkov za preverjanje izpolnjevanja zastavljenih okoljskih ciljev, bo Vlada RS podpirala predloge v okviru razumnih rešitev, ki državam članicam ne bodo predstavljale prevelikih dodatnih administrativnih in predvsem finančnih bremen. Vlada tudi podpira določbe glede minimalne stopnje uskladitve shem razširjene odgovornosti proizvajalcev, ne zgolj zaradi večje harmonizacije implementacije teh shem v državah članicah, ampak tudi zaradi zagotovitve boljšega zakonodajnega okolja, ki bo posredno prispevalo tudi k izboljšanju učinkovitosti direktiv, na podlagi katerih so te sheme uveljavljene.

 

 
Stališče vlade do Predloga sklepa o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/78/ES. Vlada pozdravlja predlog Sklepa s katerim se bo okrepila vloga sistema EU za trgovanje z emisijami, ki je temelj politike EU v boju proti podnebnim spremembam in je ključni mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki na stroškovno učinkovit način.

 
Slovenija je naklonjena vzpostavitvi rezerve emisijskih pravic za stabilnost trga, ki bi dolgoročno krepila mehanizem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v EU. Vlada prav tako meni, da je potrebno vzpostaviti rezervo za stabilnost trga pred letom 2021, saj je zgodnja vzpostavitev sistema bistvena za učinkovito obravnavanje presežka emisijskih pravic. Vlada je naklonjena tudi predlaganemu prenosu 900 milijonov emisijskih pravic, dodatno določenih z Uredbo 176/2014 za dražbe v letih 2019-2020, neposredno v rezervo.

 
Sistem trgovanja z emisijskimi pravicami v EU (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je bil vzpostavljen za uresničevanje ciljev EU glede zmanjševanja emisij na usklajen in stroškovno učinkovit način. Zmanjšanje emisij v sektorjih, zajetih v določenem obdobju, je posledica zmanjševanja količine emisijskih pravic, ki se dajejo na trg in se s tem posledično tako zagotavlja izpolnitev okoljskega cilja, pa velik presežek pravic za trgovanje z emisijami zmanjšuje spodbude za nizkoogljične naložbe ter tako negativno vpliva na stroškovno učinkovitost sistema. Presežek in njegov vpliv na cene emisijskih pravic prav tako zmanjšuje spodbude za vlaganje v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

 
Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, določen kot del okvira podnebne in energetske politike, bo določal bolj ambiciozni linearni faktor zmanjšanja, ki se bo uporabljal od leta 2021.

 
Za zmanjšanje posledic presežka je bilo, kot kratkoročni ukrep odločeno, da se prodaja 900 milijonov pravic na dražbi v prvih letih tretjega obdobja trgovanja preloži. Ker je presežek strukturen in dolgoročen, so potrebni dodatni ukrepi za okrepitev sistema EU ETS, da se zagotovi stroškovno učinkovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

 
Da se zagotovi predvidljivost, je MSR zasnovana kot cilj in mehanizem, ki temelji na pravilih in na podlagi katerega se količine za prodajo na dražbi prilagajajo „samodejno“ v skladu z vnaprej določenimi pogoji.

 
Za ohranitev ambiciozne podnebne politike EU je nujno potrebno nasloviti vprašanje presežka trgovalnih pravic v okviru EU ETS, ki mora ostati temelj politike EU v boju proti podnebnim spremembam in ključni mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki na stroškovno učinkovit način. Pričakuje se namreč, da se bo navkljub drugim morebitnim ukrepom (tj. revizija linearnega faktorja zmanjšanja, uporaba mednarodnih dobropisov, razširitev obsega) po letu 2020 obdržal velik presežek pravic, ki je nastal že v preteklih trgovalnih obdobjih in ki izkrivlja delovanje EU ETS. Treba bo tudi povečati odpornost sistema EU ETS na velike dogodke, ki bi utegnili porušiti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Morebitne prilagoditve so nujne, zlasti tudi za ohranitev industrijske baze v EU ter preprečitev selitev industrije. Operativni cilj je zagotoviti učinkovitost trga emisijskih pravic na kratek rok in še naprej v tržnih okoliščinah, ki jih zaznamuje obsežna prodaja pravic na dražbi, ob upoštevanju potrebe po preprostosti in predvidljivosti.

 

 

Stališče vlade k predlogu za spremembo Priloge I k helsinški Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu Sklepa Sveta o stališču glede predloga za spremembo Priloge I k helsinški Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki ga zavzame Evropska unija na osmem zasedanju Konference pogodbenic. Vlada RS podpira Sklep.

 

EU in večina njenih držav članic so pogodbenice Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč. Konvencija se uporablja za preprečevanje industrijskih nesreč, za pripravljenost in odzivanje nanje na krajih, kjer potekajo nevarne dejavnosti, ki bi lahko imele čezmejne učinke. Direktiva Seveso II (Direktiva Sveta 98/685/ES) je pravni instrument za izpolnjevanje obveznosti EU, ki izhajajo iz Konvencije. Priloga I h Konvenciji in Priloga I k direktivi Seveso II navajata skupine nevarnih snovi in posamezne nevarne snovi z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti. Junija 2015 bo direktiva Seveso II nadomeščena z direktivo Seveso III (Direktiva EP in Sveta 2012/18/EU), ki med drugim spreminja Prilogo I.

 

Predlagana sprememba Priloge 1 je potrebna zaradi uskladitve konvencije s spremenjenim sistemom za razvrščanje, označevanje in pakiranje nevarnih snovi – t. i. GHS = Globaly Harmonised System – ki ga uporabljajo vse članice OZN. Ta sistem se v zvezi z nevarnimi snovmi uporablja tudi v zakonodaji EU.

 

S sprejemom spremembe bo zagotovljena usklajenost konvencije in Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. To je za Slovenijo pomembno, saj bo na ta način pri prepoznavanju industrijskih obratov, za katere v Sloveniji velja direktiva in konvencija, lahko uporabila enaka merila.