Skoči na vsebino

NOVICA

19. 5. 2015

22. maj - Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Ljubljana, 19. 5. 2015 – Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije. Letos so ga Združeni narodi posvetili biotski raznovrstnosti in trajnostnemu razvoju. Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo (MOP), da bomo izjemno biotsko raznovrstnost ohranili, če bomo uspeli spremeniti miselnost in načine poslovanja ter izboljšali sodelovanje med sektorji ter vključevanje okoljskih in socialnih vprašanj v vse razvojne procese. V okviru globalnih procesov se MOP zavzema za celovitejšo vključenost globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost v cilje trajnostnega razvoja po letu 2015.

Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v evropskem in svetovnem merilu, kar je odlično izhodišče za nadaljnji razvoj države. Na njenem ozemlju prebiva okoli 24 tisoč vrst rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Prav tako je pestra podzemna biotska raznovrstnost. Vsi ti kazalci nas uvrščajo med najbogatejša območja Evrope. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je povezana z antropološkimi vplivi (na primer intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, in ekstenzivnost kmetovanja). O veliki biotski pestrosti v Sloveniji priča tudi dejstvo, da ima naša država največji obseg območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, ki obsegajo kar 37 odstotkov površine države. Določenih je 354 območij, od katerih gozdovi pokrivajo skoraj 71 odstotkov površine. Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7.683 km2, od tega 6 km2 na morju. Površina naravnih parkov (Triglavski narodni park, regijski in krajinski parki ter rezervati in naravni spomeniki) v Sloveniji znaša 257.409 ha, to je slabih 13 odstotkov državnega ozemlja. V zavarovanih območij  je 29 odstotkov površine območij Natura 2000.

 
Z razvojem se biotska raznovrstnost zmanjšuje, ključni vzroki so povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje, zaradi česar prihaja do izgube, drobljenja in degradacije habitatov in populacij vrst.

 
Biotska raznovrstnost je nepogrešljiva dobrina našega gospodarstva, saj neposredno  podpira številne gospodarske dejavnosti, kot so na primer kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, gradbeništvo in biotehnologija. S trajnostnim načinom razvoja naj bi se ohranjala tudi biotska raznovrstnost, saj povezuje skrb za ohranjanje nosilnosti naravnih sistemov s socialnimi izzivi.  Tudi v Sloveniji se vse bolj zavedamo omejitev naravnih virov. Trajnostni razvoj zahteva, da človekove dejavnosti rabijo naravne vire z manjšo ali kvečjemu enako hitrostjo, kot se ti obnavljajo. Koncept trajnostnega razvoja je po svoji naravi prepleten s konceptom naravne nosilnosti.

 
Vlade držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti so že sprejele številne zaveze za varstvo biotske raznovrstnosti. Ključni dosežek je bilo sprejetje Strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in 20. globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost. Za zagotovitev doseganja strateškega načrta in globalnih ciljev, pa bo treba biotsko raznovrstnost učinkovito obravnavati v ciljih trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015.

 

 

*   *   *

 

Več informacij
Spletna stran biotske raznovrstnosti

Convention on Biological Diversity