Skoči na vsebino

NOVICA

11. 10. 2017

Komisija zaprla dva opomina proti Sloveniji, izdala en uradni opomin ter eno obrazloženo mnenje

Ljubljana, 11. 10. 2017 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je bilo obveščeno, da je Evropska komisija zaprla uradna opomina, ki sta se nanašala na prenos predpisa glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in na področje politike morskega okolja. Komisija pa je izdala nov uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in direktive o ohranjanju prosto živečih ptic ter izdala obrazloženo mnenje zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. MOP izvaja vse potrebne in možne aktivnosti, da pri odprtih postopkih s Komisijo pravočasno izpolni svoje obveznosti.

Lahke plastične nosilne vrečke in politika morskega okolja


Slovenija je Komisiji sporočila, da je bil s sprejemom novele Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo opravljen prenos Direktive 2015/720/EU glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, opravljena pa je bila tudi že notifikacija, tako da je Slovenija izpolnila vse svoje obveznosti.


Slovenija je prav tako Komisiji sporočila, da je vlada izdala Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS. Slovenija je s tem izpolnila svoje obveznosti.


Na podlagi navedenega je Komisija oba postopka zaprla kot uspešno rešena.

 

Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih vrst


Uradni opomin je Komisija izdala zaradi nepravilnega prenosa in neizpolnjevanja obveznosti iz člena 6(3) in (4) ter člena 16 Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst  in zaradi nepravilnega prenosa člena 9 Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic.


Komisija je marca 2013 pričela preiskavo v zvezi z neskladnim prenosom direktive, maja 2015 pa je poslala še dodatna vprašanja v zvezi z Akcijskim načrtom interventnih aktivnosti zaradi poplav. Ker Komisija s slovenskimi odgovori ni bila zadovoljna, je odgovor zavrnila in sprožila predsodni postopek - izdala uradni opomin.


Rok za odgovor Komisiji je 2 meseca od prejema pisma.

 

Okoljski hrup


Komisija je konec septembra lani Sloveniji izdala uradni opomin zaradi neizpolnitve obveznosti iz 2., 4., 5. in 7. odstavka 8. člena ter 2. odstavka 10. člena Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.


V skladu z direktivo morajo države članice sprejeti karte hrupa, ki bodo kazale izpostavljenost hrupu znotraj poselitvenega območja Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor, ob cestah na katerih letni pretok vozil presega tri milijone vozil ter železniških progah, ki jih letno prevozi več kot 30.000 vlakov. Komisija meni, da Slovenija od septembra 2016 ni dosegla zadostnega napredka, ter ni izdelala Operativnega progama varstva pred hrupom za navedeni mestni občini ter navedene ceste in železniške proge. Komisija se je zato odločila, da bo stopnjevala ukrepanje in je Sloveniji izdala obrazloženo mnenje.


Slovenija aktivno sledi zastavljenemu časovnemu načrtu, da bi svoje obveznosti čimprej izpolnila ter odpravila kršitev in načrtuje javno obravnavo Operativnega programa varstva pred hrupom v mesecu novembru.


Rok za odgovor Komisiji je 2 meseca od prejema pisma.

 

Postopki pred Komisijo


V Sloveniji je bilo na začetku mandata te Vlade RS na področju okolja odprtih 18 EU Pilotov (neuradnih poizvedovalnih postopkov) ter 16 kršitev, trenutno je odprtih 5 EU Pilotov ter 15 kršitev (pri 3 se čaka samo še na formalno zaprtje s strani Komisije).


EU Pilot je neuradni, poizvedovalni postopek Komisije, v katerem državam članicam (DČ) zastavlja vprašanja, z namenom, da si na podlagi prejetih odgovorov razjasni, ali DČ krši pravo EU. Komisija lahko zadevo zapre kot uspešno rešeno, ker ne bo ugotovila kršitev, ali pa bo, v primeru ugotovljenih domnevnih kršitev, uvedla formalni postopek ukrepanja, kjer bo z izrekanjem pisnih upravnih in sodnih ukrepov stopnjevala ukrepanje vse do odprave kršitve.


Uradni opomin je prvi po vrsti upravni ukrep, ki ga Komisija uporabi iz nabora stopnjevanja ukrepanja proti državi članici z namenom, da doseže skladnost notranjega prava članice s pravnimi akti EU. Komisija izrazi svoje pomisleke in pozove državo članico, naj v roku (običajno dva meseca) poda svoje pripombe.


Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna DČ ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU - obrazloženo mnenje, s katero pozove DČ, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev. Obrazloženo mnenje je drugi po vrsti upravni ukrep, ki ga Komisija uporabi iz nabora stopnjevanja ukrepanja proti državi članici z namenom, da doseže skladnost notranjega prava DČ s pravnimi akti EU.


Če DČ ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da vloži tožbo na sodno potrditev kršitve, kjer lahko Sodišče EU ugotovi kršitev, kot jo je v dosedanjem upravnem postopku ugotavljala Komisija, ali pa ugotovi, da kršitev ne obstaja. V primeru sodne potrditve kršitve Komisija pozove DČ, da kršitev odpravi, saj so članice po primarnem pravu EU dolžne spoštovati njeno pravo. Če tudi do takrat DČ kršitve ne odpravi, začne Komisija upravno sodni postopek - vložitev tožbe na obsoditev plačila denarnih kazni.


EU ima v Pogodbi o delovanju EU predvideno strožje (in hitrejše) ukrepanje do DČ, ki zamudijo rok za prenos direktive v primerjavi z drugimi kršitvami prava (nepravilni prenosi, neizvrševanje predpisov). Kadar DČ direktiv v svoj pravni red ne prenesejo v roku, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da DČ naloži plačilo kazni že v prvi ugotovitveni sodbi. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa tretji odstavek 260. člena PDEU.

 

*   *   *