Skoči na vsebino

NOVICA

4. 8. 2017

187. dopisna seja Vlade

Ljubljana, 4. 8. 2017 - Vlada RS je na 187. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z regulacijo vodostaja reke Kolpe

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z regulacijo vodostaja reke Kolpe.
Vlada v odgovoru navaja, da so jezovi oziroma pragovi na vodotokih prečni objekti vodne infrastrukture. Namenjeni so stabilizaciji nivelete struge vodotoka. Njihova zasnova (višina stopnje, podslapje, dolžina) je odvisna od hidravličnih lastnosti vodotoka in morfologije terena, zato z njimi ni možno zagotavljati neprehodnosti vodotoka.

 
Na Kolpi je približno 60 jezov, ki se za potrebe vzdrževanja vodnega režima ohranjajo in obnavljajo. Zadnja obnovljena jezova (Breg in Damelj) sta bila obnovljena v letu 2009. Država obnavlja tiste jezove, kjer je bil pogon (mlin) na slovenskem, levem bregu. Trenutno niso načrtovane nove obnove jezov. Javna služba, ki opravlja spremljanje stanja vodne infrastrukture na tem območju, tudi ni zaznala nujne potrebe po obnovi teh objektov glede na prioritete in razpoložljiva finančna sredstva, namenjena vzdrževanju vodne infrastrukture.
Vsakoletna sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture so med drugim namenjena tudi manjšim investicijsko – vzdrževalnim delom. Večja dela in investicije se financirajo iz sredstev Sklada za vode.

 
Slovenija skupaj s Hrvaško sodeluje v okviru strateškega projekta FRISCO. V okviru 1. faze, ki je trenutno v teku, bodo izdelane predhodne študije in določen nabor potrebnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na šestih mejnih vodotokih s Hrvaško. V sklopu 2. faze projekta pa je predvidena izvedba nekaterih, iz predhodne študije izhajajočih, gradbenih ukrepov. Če bo iz 1. faze projekta FRISCO izhajala potreba po gradbenih ukrepih na jezovih na Kolpi, bo del teh ukrepov predvidoma realiziran v okviru projekta FRISCO2.
Drugi finančni viri za obnove in gradnjo vodne infrastrukture na reki Kolpi v tem trenutku niso predvideni. Časovnica izvajanja obnovitvenih in gradbenih del na objektih vodne infrastrukture na reki Kolpi v tem trenutku ni opredeljena, izvedba predvidenih gradbenih ukrepov iz projekta FRISCO2 pa je planirana v letu 2019.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z nesrečami, povezanimi z zdravjem ljudi

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z nesrečami, povezanimi z zdravjem ljudi.
Vlada v odgovoru navaja, da okoljskih nesreč v celoti ni mogoče preprečiti. Odgovornost za nastanek nesreče je vedno na strani povzročitelja, ki je odgovoren tudi za sanacijo povzročene škode. Seveda pa lahko tveganje za nesrečo skozi zakonodajo omejimo na najmanjšo možno mero. Tako se na normativni ravni skozi zakone in podzakonske akte predpisujejo materialna in postopkovna pravila za takšno ravnanje, ki naj bi zagotavljala skrb za varno in zdravo življenjsko okolje in ki določajo pogoje za takšno rabo virov in dobrin ter opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti, ki naj bo trajnostna. Ti zakoni določajo tudi sistem nadzora in sankcioniranja ravnanj, ki odstopajo od predpisanih. Vez med številnimi varstvenimi in razvojnimi vidiki predstavlja prostorsko načrtovanje, katerega temeljno načelo je načelo usklajevanja in načelo strokovnosti, po katerih morajo biti odločitve o bodoči rabi prostora ter lokacijah in pogojih za različne dejavnosti usklajevane in pretehtane na podlagi preverjenih podatkov in analiz o potrebah, zmogljivostih in ranljivostih prostora in okolja. Prostorsko načrtovanje se udejanja skozi prostorske akte, ki, čeprav že na izvedbeni ravni, prav tako predstavljajo normativni okvir delovanja. Ne nazadnje pa je pri tem okviru treba omeniti tudi predpise, ki urejajo delovanje v primeru nesreč z namenom zmanjšanja in odprave njihovih posledic. Na izvedbeni ravni se zakonodaja udejanja skozi predpisan in ustaljen sistem vnaprejšnjega upravnega dovoljevanja, presojanja in preverjanja. Gradbena, okoljevarstvena in druga dovoljenja, izdajanje katerih vključuje tudi sistem povezanih soglasij in presoj, so namenjena raznoteremu preverjanju nameravanih posegov v prostor, izvajanju dejavnosti in drugih ravnanj, ki utegnejo predstavljati tveganje z vidika javnega interesa. Ker zgolj vnaprejšnje preverjanje ne zadošča, na izvedbeni ravni obstaja tudi sistem inšpekcijskega nadzora, ki bdi nad ustreznostjo in spoštovanjem predpisov in upravnih dovoljenj in soglasij, za potrebe najslabšega scenarija, torej različnih nesreč, pa je vzpostavljen sistem zaščite in reševanja.

 
Zadnji primeri so nas ponovno opozorili na pomembnost načrtovanja ukrepanja v primeru nepredvidenih dogodkov. Državne službe so v zadnjih primerih ravnale usklajeno in pravočasno. Nemudoma so se začele vse aktivnosti za spremljanje stanja v okolju (ARSO, UVHVVR, NIJZ) na podlagi katerih so se zagotavljale pravočasne informacije o morebitnih tveganjih za zdravje ter posredovanje priporočil prebivalstvu in drugim javnostim o varnem ravnanju, da bi v največji možni meri zmanjšali možnosti izpostavljenosti škodljivim snovem. NIJZ, ki je pristojen za spremljanje stanja, izdelavo ocen tveganja za zdravje ljudi ter redno posredovanje priporočil prebivalstvu, je to nalogo stalno izvajal. Zagotovljeno je bilo posredovanje strokovnih informacij o konkretnih vprašanjih o morebitnih posledicah požara.  NIJZ je pripravil tudi celovito analizo aktivnosti v primeru požara v Kemisu, vključno z rezultati preskušanja vzorcev odvzetih zemljin, vrtnin, mivke v peskovnikih in kapnice. Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov je podana ocena, da ni pričakovati dolgoročnih posledic za zdravje ljudi.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z direktivo Seveso

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z direktivo Seveso.

 
Vlada pojasnjuje, da načrtovanje inšpekcijskega nadzora za obrate določa Zakon o varstvu okolja, ki določa, da obdobje med dvema zaporednima pregledoma na kraju ne sme biti daljše od enega leta za obrate večjega tveganja in treh let za obrate manjšega tveganja, razen če je pristojni organ izdelal inšpekcijski program na podlagi sistematične ocene nevarnosti večjih nesreč za določen obrat. V primeru pritožb, nesreč, skorajšnjih nesreč, izrednih dogodkov in  neskladnosti, pa Inšpekcija RS za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor,  v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor opravi izredni pregled, takoj ko je mogoče.

 
Izhodišče za načrtovanje inšpekcijskih pregledov je okoljski inšpekcijski načrt, katerega temelj je opredelitev dejavnosti in naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega.  Na podlagi teh podatkov lahko inšpekcijski organ izvede oceno tveganja naprav, ki se upoštevajo pri določanju prednostnih nalog v inšpekcijskem nadzoru. Načrt mora zajeti vse obrate na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter se redno pregleduje in po potrebi posodablja. Vključevati mora postopke za pripravo programov za redne in izredne inšpekcijske preglede. Redni pregledi temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj.

 
Vlada podaja seznam Seveso obratov, ki se posodablja skladno z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic in je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varuhom narave

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z varuhom narave.
Vlada pojasnjuje, da se Institut varuha narave, kot je predlagan v obravnavani pobudi, že uresničuje na dva načina.Preko varuha človekovih pravic, predvsem v delu, kjer je narava obravnavana kot pogoj za človekovo zdravo okolje, in preko možnosti zastopanja interesov ohranjanja narave, v delu, kjer je narava obravnava kot vrednota, kot naravna dediščina, in subjektiviteta z lastno pravico do obstoja in življenja. Zato z dodatnim novim institutom varuha narave in s prestavljanjem obstoječih določil iz predpisa v predpis, ne bi moglo bistveno pripomoči k ohranjanju narave.

 
Ministrstvo za okolje in prostor bo ob spremembi Zakona o ohranjanju narave predlagalo, da se kot samostojni pojem opredeli pojem »zastopnik interesov ohranjanja narave«, in sicer kot pravna oseba, ki ima pravico in dolžnost zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti in območja, pomembna za ohranjanje narave. 
Vlada poudarja, da je zelo pomembno, da je glasnikov narave čim več in s tega ozira je vloga nevladnih organizacij (NVO) s svojim množičnim članstvom nenadomestljiva. Od NVO, ki so podale obravnavano pobudo, so status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, že pridobile Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenije.

 

*   *   *