Skoči na vsebino

NOVICA

14. 7. 2017

Na neformalnem zasedanju okoljskih ministrov o eko-inovacijah in mednarodnih podnebnih prizadevanjih

Tallinn, 14. 7. 2017 – Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je udeležila dvodnevnega neformalnega zasedanja okoljskih ministrov v okviru estonskega predsedovanja Svetu EU. Včerajšnji, prvi dan zasedanja je bil posvečen razpravi o eko-inovacijah kot gonilu prehoda v krožno gospodarstvo. Prehod v gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja čim dlje, kjer se zmanjšuje ustvarjanje odpadkov in kjer snovi krožijo kot v naravi, je ključni prispevek EU k prizadevanjem za razvoj trajnostnega, nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, učinkovitega z viri. Današnje zasedanje je posvečeno vprašanjem, povezanih z nadaljevanjem mednarodnih podnebnih prizadevanj. Ministri so izmenjali poglede o aktualnem mednarodnem dogajanju v zvezi s Pariškim podnebnim sporazumom.

Eko-inovacije kot gonilo prehoda v krožno gospodarstvo


Prehod na bolj krožno gospodarstvo, kjer se vrednost izdelkov, surovin in virov ohranja čim dlje v gospodarstvu, ustvarjanje odpadkov pa se čim bolj zmanjša, je ključni prispevek EU k prizadevanjem za razvoj trajnostnega, nizkoogljičnega in konkurenčnega gospodarstva, učinkovitega z viri.


Estonsko predsedstvo bo, skladno z 18 mesečnim programom predsedovanja in prioritetami tria (Estonije, Bolgarije in Avstrije), posebno pozornost namenjalo eko-inovacijam, namenjenim zmanjševanju pritiskov na okolje. Ker imajo okolju prijazne tehnologije ter drugi proizvodni procesi ugoden vpliv na podjetja in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, so ekološke inovacije bistvenega pomena tudi za gospodarsko konkurenčnost Evrope. V okviru prihodnjega obdobja se na EU ravni predvideva oživitev razprave o eko-inovacijah, ki bo podala temelje za vključevanje vidikov eko-inovacij v horizontalne EU politike za obdobje po letu 2020.


Ekološke inovacije je treba pospešiti tako, da se krepi produktivnost in učinkovita raba virov ter konkurenčnost ter hkrati prispeva k zaščiti okolja. Evropska komisija je že v letu 2011 objavila Akcijski načrt za ekološke inovacije, skladen s Strategijo Evropa 2020 in vodilno pobudo Evropa, gospodarna z viri.


Okoljska politika je ena izmed najpomembnejših gonilnih sil za eko-inovacije, ki usmerja prizadevanja na področju raziskav in razvoja ter določa hitrost tehnoloških sprememb. Po drugi strani pa lahko eko-inovacije ovira neustrezen zakonodajni okvir, zato je treba aktivnosti usmeriti v spremljanje in po potrebi prilagajanje zakonodaje za zagotovitev močnih in stalnih spodbud za pospeševanje eko-inovacij.


Evropska agencija za okolje v Poročilu o okolju iz leta 2015 izpostavlja ekoinovacije  kot enega izmed temeljnih  dejavnikov za omogočanje zelenega gospodarstva. Eko-inovacije so ustrezno prepoznane tudi v Okvirnem programu za prehod v zeleno gospodarstvo – OPZG, ki ga je Vlada RS sprejela leta 2015. Za dolgoročni razvoj države in gospodarstva so nujna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Inovacije, tako tehnološke kot tudi netehnološke, morajo postati pomembno gonilo trajnostnega gospodarskega razvoja in rasti.


Slovenija podpira oživitev razprave o eko-inovacijah na ravni EU, saj bodo te močno prispevale k zmanjševanjem pritiskov na okolje ter prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ki gospodarno ravna z viri, hkrati pa pomembno vplivale na odpiranje novih delovnih mest ter konkurenčnost EU. Za uspešno podporo temu prehodu ter pomen ekoinovacij je pomembno, da so te vključene v vse pomembnejše horizontalne politike EU, prav tako pa mora biti njihov pomen tudi ustrezno ovrednoten v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

 

Mednarodna podnebna prizadevanja


Ministri so na zasedanju izmenjali poglede o aktualnem mednarodnem dogajanju v zvezi s Pariškim podnebnim sporazumom ter o izzivih, povezanih z napovedanim izstopom ZDA iz Pariškega sporazuma. 


Skladno z zavezami Evropskega sveta bo EU hitro in dosledno implementirala Pariški sporazum ter še naprej prispevala k izpolnjevanju ciljev podnebnega financiranja ter s tem ohranjala svojo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Skladno s Sklepi Evropskega sveta ostaja Pariški sporazum temelj svetovnih prizadevanj za učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb in se o njem ni mogoče ponovno pogajati. Je tudi bistven za izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030. EU in njene države članice bodo okrepile sodelovanje z mednarodnimi partnerji v okviru Pariškega sporazuma, zlasti z najbolj ranljivimi državami, ter tako izkazale solidarnost prihodnjim generacijam in odgovornost do celotnega planeta.


Slovenija meni, da je treba storiti vse, da bo svet ostal na poti, ki jo je začrtal ta zgodovinski sporazum. Glede na velik potencial nedržavnih akterjev ter visokega zavedanja javnosti o nujnosti ukrepanja, je treba nadaljevati s prizadevanji na vseh ravneh za ohranitev našega planeta.

 

*   *   *