Skoči na vsebino

NOVICA

15. 6. 2017

139. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 15. 6. 2017 - Vlada RS je na 139. redni seji obravnavala 5 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Poročilo o pripravi DPN za obdobje od  aprila 2016 do marca 2017

 

Vlada RS se je seznanila s Poročilom o problematiki in dinamiki priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za obdobje od  aprila 2016- do marca 2017 s predlogi ukrepov za pospešitev postopkov njihove priprave. Vlada nalaga vsem ministrstvom, da v okviru opravljanja nalog iz svoje delovne pristojnosti upoštevajo prioritete državnih prostorskih načrtov in zagotavljajo pripravo strokovnih gradiv, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, in sicer ob upoštevanju časovnic priprave državnih prostorskih načrtov. Vlada je sprejela ukrepe za pospešitev priprave državnih prostorskih načrtov in naložila ministrstvu, pristojnemu za prostor, da o realizaciji aktivnosti poroča enkrat letno. V marcu 2017 je bilo v pripravi 48 državnih prostorskih načrtov (DPN).

 
Na podlagi analize spremljanja priprave vseh DPN je bilo ugotovljeno, da dinamika priprave, kljub številnim že izvedenim aktivnostim za pospešitev, v večini primerov še vedno zaostaja za določenimi časovnicami. Analiza zajema podatke v časovnem obdobju od 1. 4. 2016 do 1. 3. 2017.  Glavni vsebinski skupine razlogi za odstopanje od načrtovane dinamike so: investitorji ne zagotavljajo strokovnih podlag pravočasno, pa naj bo to iz vsebinskih ali finančnih razlogov, prav tako je lahko vzrok za to neustrezna zakonodaja; dolgotrajna usklajevanja umeščanja prostorskih ureditev z varstvenimi resorji, zaradi obstoječih varstvenih režimov in novonastalih režimov med postopkom priprave DPN, tako na državni, kot na lokalni ravni (na primer v primerih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, kmetijstva, upravljanja z vodami); dolgotrajna usklajevanja v lokalnih okoljih za zagotovitev družbene sprejemljivosti (občine, civilne iniciative, javnosti). V zadnjem času pa so še posebej močna nasprotovanja civilnih iniciativ, prav tako so izražena navskrižja interesov (javnih in zasebnih), marsikdaj pa je izraženo izrazito nasprotovanje posameznikov.

 
Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2016

 

Vlada RS je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2016.
Leto 2016 je Nuklearna elektrarna Krško obratovala brez večjih težav. Jeseni so opravili redni remont, med katerim so izvedli nekaj pomembnih izboljšav. Remont se je tik pred zagonom elektrarne podaljšal zaradi  težav z novo vgrajenima ventiloma. Državni zbor je sprejel Resolucijo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016−2025, ki postavlja strategijo in program ravnanja na tem področju. S to resolucijo Slovenija še naprej sledi ciljem, podanim v predhodni resoluciji, katere veljavnost se je iztekla leta 2015. Pripravljena je bila obsežna sprememba zakonodaje na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti predvsem zaradi novih evropskih direktiv.

 
Odgovor na opomin Evropske komisije zaradi nepravilnega izvajanja pravnih aktov EU

 

Vlada RS je sprejela odgovor v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti členov Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode.

 
Evropska komisija je na Republiko Slovenijo v začetku letošnjega leta naslovila opomin zaradi neizpolnjevanja Direktive Sveta o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Uradni opomin se nanaša na neizpolnjevanje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za aglomeracije z obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, za katere so roki za izpolnitev obveznosti potekli v letu 2008 in 2010. Očitane nepravilnosti se v glavnem nanašajo na nezadostno stopnjo priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje in komunalne čistilne naprave, pa tudi na neizpolnjevanje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem enakovredne stopnje varstva okolja, kot je določena v Direktivi 91/271/EGS, v primerih, ko se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode zagotavlja z individualnimi ureditvami.

 
V odgovoru Republika Slovenija podaja pojasnila v zvezi z individualnimi ureditvami odvajanja in čiščenja, v zvezi z inšpekcijskimi nadzori ter o rokih za izpolnitev predpisanih zahtev, ki so za aglomeracije z obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE skladne z zahtevami te Direktive. Podana so bila tudi pojasnila v zvezi z očitanim neizpolnjevanjem zahtev glede stopnje priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje ter čistilno napravo s predpisano stopnjo čiščenja. Predloženi so bili tudi najnovejši razpoložljivi podatki o stanju glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki jih je ministrstvo pridobilo s strani občin, na območju katerih so aglomeracije iz opomina.
 

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje v zvezi z odgovornostjo Verbunda za poplave Drave leta 2012

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z odgovornostjo Verbunda za poplave reke Drave leta 2012.

 
Slovenija s tožbo proti družbi Verbund Hydro Power GmbH uveljavlja odškodnino na državni infrastrukturi iz naslova poplav, ki so 5. novembra 2012 nastale na območju Slovenije. Državno pravobranilstvo sicer nima pravne podlage, da bi  pred sodišči zastopalo oškodovance kot fizične osebe oziroma zavarovalnice in druge zasebnopravne subjekte, nedvomno pa bodo imele odločitve v tožbenih zadevah, kjer je udeležena Slovenija, velik vpliv tudi na odločanje sodišč v odškodninskih zadevah državljanov in državljank proti družbi Verbund Hydro Power GmbH. Ne glede na vložene tožbe, si Vlada RS prizadeva za mirno rešitev spora z družbo Verbund Hydro Power GmbH. V sklopu navedenih aktivnosti je bila imenovana tudi posebna pogajalska skupina. Dosedanje aktivnosti so bile osredotočene na pripravo izhodišč, možnih scenarijev in strokovnih gradiv za poganja in na preveritev pripravljenosti nasprotne stranke, da pristopi k mirni rešitvi spora. Vlada RS si prizadeva, da bi se v postopku morebitnih pogajanj  reševal celoten škodni dogodek enovito (torej tako glede škode na državni infrastrukturi kot tudi škode, ki je nastala zasebnim lastnikom) in bodo v korist tako Slovenije kot njenih prebivalcev.
Država ni pozabila na škodo, ki je nastala na lastnini njenih prebivalcev, vendar teh interesov v sodnih postopkih ne more neposredno zastopati. Pri vseh dejanjih RS, ki jih v zvezi z uveljavljanjem škode izvaja oziroma se bodo še izvajala, pa se ves čas upoštevajo tudi posledice, ki bi jih ta ravnanja imela za zasebne tožnike.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s pospešitvijo priprave izvedbene zakonodaje zapisa pravice do vode v Ustavo RS

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Mateja Tašner Vatovca v zvezi s pospešitvijo priprave izvedbene zakonodaje zapisa pravice do vode v Ustavo RS in zavzemanje za podobno zaščito na ravni EU.

 
Vlada  odgovarja, da je na 134. redni seji dne 11. 5. 2017, sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS v naslednji sestavi: vodja Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka, Generalni sekretariat Vlade RS. Člani medresorske delovne skupine iz Ministrstva za okolje: Lidija Stebernak, država sekretarka, Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije, Dušan Pichler, sekretar Direktorata za okolje, Luka Ivanič, vodja Službe za sistem okolja in prostora. Ministrstvo za zdravje: Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Tanja Strniša, državna sekretarka, Darja Kapš, vodja Kabineta ministra, Gvido Mravljak, vodja Pravne službe. Ministrstvo za javno upravo: Andrej Čokert, Služba za lokalno samoupravo. Medresorska delovna skupina pri svojem delu sodeluje s pravnim strokovnjakom, Martinom Ivanom Rahtenom, univ. dipl. inž. kemije. Vlada RS je sprejela spremembo sklepa ter dodatno imenovala naslednje člane: Mateja Tavčar, namestnica generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, Ministrstvo za okolje in prostor; Franc Stanonik, v.d. generalnega direktorja Direktorata za notranji trg, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; Damjana Mlakar, vodja Pravne službe, Ministrstvo za finance.

 
Naloge medresorske delovne skupine so: pregled zakonodaje, ki je povezana z vsebinami iz novega člena Ustave RS; priprava seznama potrebnih sprememb zakonodaje; usmerjanje posameznih ministrstev pri pripravi sprememb zakonodaje; spremljanje postopkov sprejemanja sprememb zakonodaje; druge naloge. Sklep tudi določa, da naj bi Medresorska delovna skupina prenehala z delovanjem najkasneje do 31. 5. 2018. Medresorska skupina aktivno izvaja naložene naloge, k sodelovanju pa je povabila tudi predstavnike Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije.

 
Vlada se namerava na ravni EU aktivno zavzemati za to, da morajo države članice oskrbo s pitno vodo opravljati same, ali preko lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Slovenija je trenutno članica Sveta OZN za človekove pravice za obdobje 2016 – 2018. Med vsebinske prioritete članstva sodi tudi pravica do pitne vode in sanitarij ter komunalne ureditve. Slovenija si  skupaj s podobno mislečimi državami prizadeva za večjo prepoznavnost in uresničevanje človekovih pravic na tem področju, tako na multilateralni ravni kot tudi preko mednarodnega razvojnega sodelovanja.

 
Z omenjenimi aktivnostmi bo Slovenija nadaljevala tudi v letu 2018, ko bo predvidoma predsedovala Svetu OZN za človekove pravice. V okviru predsedovanja se bo še posebej zavzemala, da vidik pravice do pitne vode ostane visoko na mednarodni politični agendi, hkrati pa si bo kot predsedujoča država prizadevala k spodbujanju udejanjanja človekove pravice do vode tudi v drugih državah. Prav tako si bo Slovenija prizadevala za prepoznavanje pravice do pitne vode v okviru najavljene kandidature RS za Ekonomski in socialni svet OZN (ECOSOC) za obdobje 2023-2025. S kandidaturo Slovenija potrjuje svojo namero za aktivnejše delovanje na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju v kontekstu OZN, kar je tudi v skladu s prioritetami RS na področju trajnostnega razvoja.

 
Informacija o zapisu pravice do pitne vode v ustavo RS je vključena v številne izjave predstavnikov RS tako na multilateralni ravni, kot tudi na EU ravni. Predstavniki vlade v vseh bilateralnih pogovorih z ministri držav članic in predstavniki institucij EU si dejavno prizadevajo za promoviranje ustavne ureditve na tem področju ter spodbujajo tudi ostale države članice, da temu sledijo.
Slovenija je na ravni EU prepoznana kot država z visoko stopnjo ohranjenosti naravnih virov, vključno z vodnimi viri, zato lahko tvorno prispeva k udejanjanju ustrezne ureditve tudi na ravni EU. Slovenija bo podpirala tudi napovedane aktivnosti Evropske komisije na področju oskrbe z vodo in pitne vode. Z zanimanjem se pričakuje tudi predloge za spremembo direktive o pitni vodi, ki jo bo Evropska komisija predlagala v okviru programa REFIT ter evropske državljanske pobude "Right2Water" (pravica do vode).

 
Ustava RS je bila v letu 2016 dopolnjena s 70.a členom, ki ureja pravico do pitne vode. Z vpisom te pravice v slovensko ustavo je bila pravica (na mednarodni ravni priznana leta 2010) v Sloveniji zaščitena na najvišji pravni ravni. Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev priznavanja vode kot osnovne življenjske dobrine, naravne in kulturne dediščine ter vse bolj cenjenega naravnega vira za kakovostni trajnostni razvoj.

 

*   *   *