Skoči na vsebino

NOVICA

7. 6. 2017

Letošnji Svetovni dan oceanov poudarja ozaveščanje o posledicah obremenjevanja oceanov z odpadki

Ljubljana, 7. 6. 2017 – Letošnji Svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, z vodilno mislijo »Naši oceani, naša prihodnost« poudarja ozaveščanje o posledicah obremenjevanja oceanov z odpadki ter ukrepanjih za zmanjševanje obremenjevanja oceanov z odpadki. Svetovni dan oceanov in aktivnosti za ohranitev oceanov se na mednarodni ravni odvijajo od leta 2002 v okviru projekta »The Ocean project«. Združeni narodi pa so uradno ta dan razglasili leta 2008. To edinstveno praznovanje združuje številne organizacije in ključne posameznike iz sektorjev turizma, pomorstva, ribištva, ohranjanja narave, s področja izobraževanja, kot so šole, muzeji, akvariji in inštituti, kot tudi vladnih organizacij.

Morski odpadki

 
Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Dosedanje raziskave odpadkov na obali, na vodni površini in na morskem dnu so pokazale, da je v morskem okolju največ odpadkov iz plastičnih materialov. Plastika je umeten material, ki ga naravni sistemi zelo težko razgradijo (na nivoju desetletij in več), in je v zadnjih desetletjih v množični uporabi. Zaradi teh lastnostih se odpadki v morskem okolju akumulirajo. V morja zaidejo še drugi odpadki, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti odpadki so iz stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa.

 

Vir odpadkov v morju

 
Glavni vir odpadkov so dejavnosti na kopnem (turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, odlagališča odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija). K odpadkom v morju pomembno prispevajo tudi pomorske dejavnosti (pomorski promet, ribištvo in marikultura).Večina odpadkov v morskem okolju pristane na morskem dnu (70%). Ostali odpadki se nahajajo v vodnem stolpcu in na morski gladini (15%) ali pa jih morje odloži na morsko obalo (15%).

 

Vpliv morskih odpadkov na morske ekosisteme

 
Odpadki v morskem okolju imajo lahko številne negativne vplive na morski ekosistem. Morske živali se v odpadke zapletajo, kar onemogoči gibanje in posledično lahko vodi do pogina. Živali lahko morski odpadek zamenjajo za svojo običajno hrano, kar je pogost pojav pri morskih pticah, plazilcih (želve) in sesalcih. Zaradi gibanja odpadkov med različnimi ekosistemi in območji lahko pride do prenosa tujerodnih vrst, ki so naseljene na odpadkih. Precej novo pa je spoznanje o akumulaciji toksičnih snovi na plastičnih odpadkih, od katerih še posebno velik problem predstavlja mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po prehranjevalni verigi.

 

Odpadki v slovenskem morju in na slovenski obali

 
V Sloveniji so bili morski odpadki prvič popisani na obali leta 2007, ko je bila izvedena analiza količin in sestave odpadkov na posameznih odsekih morske obale. Opazovanja odpadkov na obali so bila nadgrajena v letu 2011 z monitoringom plavajočih odpadkov na morski gladini in z vzorčenji mikroplastike v morskem okolju.
Ugotovljeno je bilo, da celotno slovensko obalo in morje onesnažujejo trdni odpadki, ki prihajajo s kopnega in iz morja. Plastični odpadki predstavljajo na slovenski obali v povprečju 74% števila kosov vseh zbranih odpadkov, na morski gladini (to so plavajoči odpadki) pa kar 90% vseh odpadkov.

 
Na osnovi analize sestave odpadkov, zbranih na morski obali, je bila pripravljena prva ocena doprinosa nekaterih dejavnosti h količinam odpadkov na morski obali. Za velik delež odpadkov vira zaenkrat ni mogoče določiti (87%). Sicer pa največji delež odpadkov prispeva poselitev (5%), sledijo marikultura (3%), ribištvo (2%), turizem in rekreacija (1%) ter pomorski promet (0,8%). V različnih letnih časih se količina in sestava odpadkov spreminja, poleti je na obali več odpadkov zaradi turizma. Analiza doprinosa nekaterih dejavnosti h količinam odpadkov na gladini še ni bila izvedena, a se to načrtuje v prihodnje.

 
Za turiste značilni odpadki so embalaža za hrano, piknik oprema, embalaža za kozmetiko (sončne kreme), sončna očala, plavalna oprema, cigaretni ogorki in drugo. Ribištvo in marikultura predstavljata drugi pomemben sektor, ki vnaša odpadke v morsko okolje. Značilni odpadki za ta sektor so mrežice za gojenje školjk, ribiške mreže in monofilamentne vrvi, plovci, koščki stiropora in stiroporne škatle, vabe in druga ribiška oprema. Tudi ribištvo in marikultura prispevata k odpadkom kot so embalaža za hrano, cigaretni ogorki in odpadki, nastali ob vzdrževanju plovila. Odpadki, ki izvirajo iz pomorskega prometa, so predvsem ladijske vrvi, jermenje za embaliranje, ostanki katrana, embalaža za olje in bencin, platna in raševina, preproge, embalaža prehrane z oznakami tujih držav izven Jadranskega morja, embalaža za čistila.

 
V slovenskem morju in na obali je trenutno opisana le prisotnost odpadkov v prebavilih morske želve vrsta glavata kareta (Caretta caretta). Raziskovalci so iz želodca in tankega črevesja ene izmed 54 opazovanih živali izolirali 15 kosov odpadkov med 1,4 in 16 cm v dolžini, ki so zavzemali dobršen del vsebine želodca. Ob tem niso našli nobenih patoloških znakov, ki bi bili vzrok za pogin te želve, kar potrjuje dejstvo, da je želva najverjetneje poginila zaradi izjemne količine odpadkov v prebavilih (Lazar B. in Gračan R., 2011. Ingestion of marine debris by loggerhead sea turtles, Caretta caretta, in the Adriatic Sea. Marine Pollution Bulletin 62).
Rezultati analiz količine odpadkov, zbranih na slovenski obali, kažejo na rahel trend upadanja količin odpadkov. Vzrok upadanja količin odpadkov na morski obali trenutno še ni znan. Morda je razlog za to redno čiščenje obale. Vsekakor obstaja še veliko rezerv v ukrepih zmanjševanja nastajanja in vnosa odpadkov v morsko okolje, ki nastajajo zaradi različnih dejavnosti.

 

Kako lahko prispevamo k zmanjševanju obremenjevanja morja in obale z odpadki

 
Ustrezno upravljanje z morskim okoljem in obalo je izrednega pomena za zmanjševanje obremenjevanja oceanov z odpadki. Države s ciljem ustreznega upravljanjem z morskim okoljem in obalo na področju evropske politike izvajajo določila Okvirne direktive o morski strategiji (56/2008/ES) na področju regije Sredozemlja pa določila Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) s pripadajočimi protokoli. Med pomembnimi aktivnostmi za zagotavljanje ustreznega upravljanja z morskim okoljem in obalo so tudi aktivnosti za ozaveščanje javnosti ter vključevanje javnosti v pripravo in izvedbo ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja in obale.

 
Med pomembnimi aktivnostmi za zagotavljanje ustreznega upravljanja z morskim okoljem in obalo so tudi aktivnosti za ozaveščanje javnosti ter vključevanje javnosti v pripravo in izvedbo ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja morskega okolja in obale.

 

Ozaveščevalne akcije in aktivno sodelovanje javnosti

 
V letu 2016 je bil uspešno izveden projekt Živeti z morjem s sloganom »Varuj morje, bodi zvezda«. Ta projekt je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo – Uprave RS za pomorstvo ter Ministrstva za okolje in prostor povezal vse ključne ustanove in strokovnjake s področja varstva narave. Slogan »Varuj morje, bodi Zvezda« nagovarja uporabnike morja in priobalnega pasu/morskega obrežja ter širšo javnost k odgovornemu ravnanju. Projekt je bil v letošnjem letu tudi predstavljen na 22. Mednarodni razstavi navtike, Internautici, kjer je bil zaradi trajnostno naravnanih vsebin v povezavi z ohranjanjem zdravega morskega ekosistema in obrežja nagrajen kot najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017 po izboru mednarodne žirije »Adriatic Boat of the Year Award«.

 

Letošnji Teden sredozemske obale - povabilo k aktivni udeležbi

 
Na današnji svetovni dan oceanov napovedujemo »Teden sredozemske obale 2017«, kibo potekal z osrednjo mislijo »Živeti z morjem«. V okviru tedna se bodo odvijale številne aktivnosti, ki se bodo izvajale v sodelovanju več institucij na področju makroregionalnih strategij EU. Tako bodo med 20. in 23. septembrom 2017 potekale okrogle mize z aktualnimi tematikami, predstavitve projektov, izvedbe delavnic in množična čistilna akcija Čista obala 2017. Slovesno odprtje, ki mu bo sledila konferenca o medijih in komunikaciji makroregionalnih strategij, bo 20. septembra.

 

 

*   *   *

 

 

Več informacij:
 Svetovni dan oceanov
 Projekt Živeti z morjem (Varuj morje, bodi zvezda)
 Trajnostno živeti z morjem: Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije: Določitev dobrega stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov (Peterlin s sod., september 2004, Inštitut RS za vode, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)
 Načrt upravljanja z morskim okoljem: Začetna presoja stanja morskega okolja – Prevladujoče obremenitve in pritiski (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inštitut za vode RS, 2013)
 Teden sredozemske obale
 Pridružite se lahko tudi drugim akcijam

Promocijski filmi:
 Varuj morje, bodi zvezda
 World Ocean Day 2017
 Plastik Fantastik
 Zeleni obali naproti