Skoči na vsebino

NOVICA

18. 5. 2017

Pred nami so Dan Nature 2000, Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in Evropski dan parkov

Ljubljana, 18. 5. 2017 – V prihajajočih dneh obeležujemo kar tri pomembne okoljske dneve - Dan Nature 2000 (21. 5.), Mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5., Trajnostni turizem) in Evropski dan parkov (24. 5., Podnebne spremembe spreminjajo parke). Omrežje Nature 2000 obsega že več kot milijon km2 ozemlja EU in je v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij narave. Slovenija ima med državami članicami EU največji obseg območij Natura 2000 (37% površine). Z njim želimo pomagati ohraniti tiste vrste rastlin in živali ter habitatnih tipov, ki so v slabem stanju ali so celo ogroženi. V Evropi se je treba za visoko raven varstva narave zahvaliti tudi upravljavcem parkov, v katerih ohranjajo naravne vire, ki so pristna središča biotske raznovrstnosti. Za uspešno zaščito dragocenega ekološkega premoženja, boj proti podnebnim spremembam in omejitev okoljskih vplivov rabe virov bo treba v celoti uresničevati in izvajati zaveze za gospodarno rabo virov ter zeleno, konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo. Zavarovana območja in območja Natura 2000 imajo v evropskem gospodarstvu pomembno vlogo z izvajanjem ekosistemskih storitev, od zagotavljanja do urejanja okolja ter kulturnih in podpornih storitev. Zato mora skupnost zavarovanih območij s partnerstvi s sorodnimi zasebnimi podjetji zagotoviti, da prispeva k doseganju cilja konkurenčnega in učinkovitega gospodarstva.

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti v znamenju trajnostnega turizma

 
Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje (UNEP), ki je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije. Letos so ga Združeni narodi posvetili biotski raznovrstnosti in trajnostnemu turizmu.
Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. Na njenem ozemlju najdemo okoli 24 tisoč vrst rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci nas uvrščajo med najbogatejša območja Evrope. O veliki biotski pestrosti v Sloveniji priča tudi dejstvo, da ima naša država največji obseg območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, ki obsegajo kar 37 % površine države. Ekosistemsko pestrost slovenskega ozemlja pa dobro odražajo tudi naša zavarovana območja, ki zavzemajo 13 % površine.

 
Da je narava v Sloveniji nekaj izjemnega, se zavedajo ljubitelji narave in poklicni naravovarstveniki, turisti ter turistični delavci. V anketah več kot polovica tujih turistov  z  najboljšo oceno ocenjuje prav kakovost okolja v Sloveniji, eden od temeljnih motivov za obisk Slovenije pa je njena narava. Imamo še razmeroma dobro ohranjeno biotsko raznovrstnost, raznoliko in slikovito krajino ter idilično podobo z gozdom poraščenega reliefa, kar vse določa svojstveno podobo Slovenije. K temu pripomore tudi nekaj naključnih dejstev in okoliščin (geografija, geologija, klima, zgodovina, ekonomija, socialna tradicija), pa tudi zavestna, k takemu cilju usmerjena politika države in lokalnih skupnosti.

 
Vedno večje število ljudi potuje na podeželje, da bi odkrili še zadnja ali ponovno vzpostavljena naravna območja naše celine. Trajnostni turizem spreminja razmere znotraj turističnega sektorja in že predstavlja  pomemben vir dodatnega dohodka za nekatere lokalne skupnosti. Vendar lahko turizem na biotsko raznovrstnost vpliva tako pozitivno kot negativno. Pozitivni učinki med drugim vključujejo promocijo velikega pomena bogate biotske raznovrstnosti. Na ta način se poveča turistična vrednost določenega območja in hkrati izboljša ozaveščenost turistov ter lokalne skupnosti o pomenu varstva biotske raznovrstnosti in preživljanja prostega časa v naravi. Pozitivni učinki turizma na biotsko raznovrstnost lahko vključujejo tudi spremljanje in upravljanje populacij živali, povečanje ozaveščenosti javnosti in spodbujanje političnega delovanja v korist biotski raznovrstnosti.

 
Po drugi strani pa je učinek turizma na biotsko raznovrstnost lahko negativen in lahko vodi v prekomerno izkoriščanje teh naravnih virov, saj povečuje pritisk na nekatere vrste in na njihove habitate. Zaradi številnih učinkov turizma na biotsko raznovrstnost je pomembno, da so turistične dejavnosti nadzorovane in razvite znotraj operativnega okvira, ki si prizadeva zmanjšati negativne in povečati pozitivne učinke na biotsko raznovrstnost. Zaradi tega je važno, da je načrtovanje turizma v naravi celostno in premišljeno ob upoštevanju t.i. ekosistemskega pristopa za zagotavljanje človekovega preživetja ob hkratnem varovanja ekosistemov. Vključuje prizadevanja za zaščito naravnih virov (na primer upravljanje z zemljo, vodo in živimi viri) in ekosistemskih storitev od katerih je odvisna družbena blaginja. Trajnostni turizem torej spodbuja ohranitev zdravih ekosistemov in njihovo pravično trajnostno rabo ter se zaveda, da je sam odvisen od njih.

 
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se zaveda, da bomo našo izjemno biotsko raznovrstnost ohranili, če bomo uspeli ozavestiti njene različne uporabnike ter izboljšali sodelovanje med sektorji. MOP se zavzema za vključevanje trajnostnih razvojnih ciljev ter globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost, ki vključujejo tudi zaveze trajnostnega turizma, v ključne razvojne in strateške dokumente države.

 

Dan Nature 2000 in Evropski dan parkov

 
V EU 21. maj obeležujemo kot Dan Nature 2000, 24. maj pa kot Evropski dan parkov (letošnja tema - Podnebne spremembe spreminjajo parke). Največji delež državnega ozemlja v omrežju Nature 2000 je v EU v Sloveniji, kar je odraz njene izredne biotske raznovrstnosti. Območij je 355 in tvorijo 37 % kopnega površja Slovenije. Od tega so večinoma gozdovi  (71 %), pozidanega pa je le dva odstotka površine. Omrežje Natura 2000 se razprostira po vsej Sloveniji – katera koli točka v Sloveniji je od najbližjega območja Natura 2000 oddaljena največ 10 kilometrov. Slovenci torej živimo z Naturo 2000 praktično na našem pragu. Znotraj območij živi slabih 130.000 ljudi. Na ravni EU pa uro hoda od prvega območja (5 km) živi več kot dve tretjini prebivalstva (65 %). To prinaša možnosti, da naravo spoznavamo iz prve roke in tudi sami prispevamo k njeni ohranitvi.

 
Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo pridelujemo, vsi so odvisni od kakovosti naših ekosistemov. Od gorskih vrhov do morskih globin obstaja veliko različnih habitatov, ki jih države varujejo v okviru narodnih, regijskih, morskih ali primestnih parkov, pa tudi v okviru opredelitve naravovarstvenih območij Natura 2000. V Evropi se je treba za visoko raven varstva zahvaliti tudi upravljavcem parkov, v katerih ohranjajo naravne vire, ki so pristna središča biotske raznovrstnosti.

 

 

*   *   *

 

Več informacij
Priporočila za odgovornega popotnika
Naravni parki Slovenije
Spletna stran Sekretariata CBD posvečena mednarodnemu dnevu biotske raznovrstnosti
Mednarodno leto trajnostnega turizma
Svetovna turistična organizacija
Biotska raznovrstnost in turizem
Evropski dan parkov (EUROPARC)