Skoči na vsebino

NOVICA

20. 4. 2017

131. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 20. 4. 2017 - Vlada RS je na 131. redni seji obravnavala 8 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja z viharnim vetrom in poplavami med 25. in 27. junijem 2016

 

Vlada RS je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja z viharnim vetrom in poplavami med 25. in 27. junijem 2016.

 
Vlada se je 17. 11. 2016 seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja z viharnim vetrom in poplavami med 25. in 27. junijem 2016 ter ugotovila, da končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2016 (2.580.474 evra), s čimer je bil dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Na podlagi zakona je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo program, v skupni višini 8,4 milijona evrov. V letošnjem letu  se sredstva v višini 7 mio evrov zagotavljajo v okviru proračunske rezerve, in sicer za izvedbo prioritetnih obnov . V nadaljnjih letih se bodo sredstva zagotavljala v okviru razpoložljivih sredstev virov integralnega proračuna.

 
Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se ukrepi ne bi izvajali in so opredeljeni z zakonom.

 
Sklep za obvezno organiziranje varovanja na območju gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju

 

Vlada RS je na predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP) sprejela sklep s katerim je določila družbo Albin Promotion, d. o. o., Majšperk, kot zavezanca za obvezno organiziranje varovanja.

 
Naloga družbe je vzpostavitev in izvajanje ukrepov varovanja v skladu s predpisi in standardi stroke na področju zasebnega varovanja, na območju gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju, kjer so skladiščene izrabljene avtomobilske gume, ki so v posesti te družbe. Družba mora vzpostaviti: vizualni nadzor in nadzor varovanega območja prek video nadzornega sistema; občasno fizično kontrolo posameznih objektov in območij ter izvedbo ukrepov po Zakonu o zasebnem varovanju in ukrepov, ki so določeni s posebnimi predpisi, če je varovanje urejeno s temi predpisi in ti predpisi vsebujejo vsaj enakovredne postopke, naloge in varnostne ukrepe kot Zakon o zasebnem varovanju, skladno z oceno stopnje ogroženosti in načrtom varovanja.

 
Albin Promotion mora organizirati varovanje ter pripraviti in potrditi načrt varovanja v 12-ih mesecih od dneva sprejetja tega sklepa ter o tem v 15-ih dneh od potrditve načrta varovanja obvestiti MOP in Ministrstvo za notranje zadeve.

 
Inšpektorat RS za okolje in prostor zoper družbo vodi inšpekcijski postopek za odstranitev odpadnih gum. V postopku izvršbe po drugi osebi je bil z javnim naročilom izbran pooblaščen izvajalec za odstranitev izrabljenih gum, ki niso prekrite z gramozom oziroma zemljino v skupni količini 28.000 ton. Po zbranih podatkih je bilo do januarja 2017 odpeljanih približno nekaj manj kot 14.000 ton odpadnih gum, preostalo bo v nadaljevanju. Odstranjujejo se tudi odpadne gume, ki niso prekrite z gramozom oziroma zemljino. Predvideva se, da je na navedenem območju legalno vgrajenih približno 25.700 m3 odpadnih gum (izdano je gradbeno dovoljenje). Obvezno organiziranje varovanja je treba zagotavljati tudi zaradi okolju nevarnih odpadkov, ki so tam deponirani in bi njihovo nekontrolirano uničenje imelo resne posledice za zdravje, varnost, zaščito ter gospodarsko in družbeno blaginjo ljudi.

 
MOP je vladi predlagal določitev družbe kot zavezanca za obvezno organiziranje varovanja, na podlagi Zakona o zasebnem varovanju in Uredbe o obveznem organiziranju varovanja. Družba je zavezanec za obvezno organiziranje varovanja sicer že po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja. Družba Albin Promotion je bila uvrščena v seznam zavezancev po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na pisni predlog Policije. Policija je predlog utemeljevala na podlagi dveh večjih požarov odpadkov in gum avgusta 2007 in julija 2008 na gradbišču obratovalnice mletja avtomobilskih gum, na lokaciji Lovrenc na Dravskem polju, kar je povzročilo tudi okoljsko nesrečo. Območje gradbišča je na vodovarstvenem območju, zato je v obeh primerih prišlo tudi do onesnaženja tal s škodljivimi snovmi, ki lahko vplivajo tudi na podzemno vodo. V povezavi s temi dogodki je vlada izdala Odlok o programu izvedbe sanacije onesnaženja vodovarstvenega območja na lokaciji gradbišča na Dravskem polju v občini Kidričevo.

 

Mnenje v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku 

 

Vlada RS je sprejela mnenje glede priporočil v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1).
Vlada si intenzivno prizadeva za izvajanje ZTNP-1, zato so se od leta 2014 aktivnosti pospešeno izvajale (na primer sprejem Uredbe o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP) za obdobje 2016 – 2025, Sklepa o določitvi obstoječih smučišč in kampa Zlatorog v TNP, Sanacijskega programa Javnega zavoda TNP za obdobje 2014 do 2020, Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj, izvedba številnih projektov). Uredba o Načrtu upravljanja TNP za obdobje 2016 – 2025 (NU TNP) zagotavlja celovitost sistemskih rešitev in pomeni obvezo vseh resorjev, da upoštevajo v ZTNP-1 postavljene cilje (varovanje okolja in narave ter podpora lokalnemu razvoju). Za vsako nalogo iz NU TNP so določene potrebne aktivnosti, nosilci in sodelujoči deležniki (na primer JZ TNP; ministrstva, pristojna za posamezno nalogo/aktivnost; inštitucije in parkovne lokalne skupnosti), finančna sredstva po posameznih deležnikih, prioriteta in časovni okvir njihove izvedbe. Izvajanje ZTNP-1 presega okvir MOP, zato NU TNP določa tudi naloge/aktivnosti, ki sodijo v pristojnost ostalih ministrstev ob aktivnem sodelovanju parkovnih lokalnih skupnosti.

 
Od leta 2010 do 2016 so proračunska sredstva za JZ TNP znašala okoli 1,45 milijona evrov na leto,  v letu 2017 znašajo skoraj 1,6 milijona evrov.

 
Za izvajanje nalog JZ TNP finančna sredstva zagotavlja MOP, izvedba drugih nalog pa je odvisna od sredstev drugih proračunskih uporabnikov in projektov. Za izvedbo nalog, ki so vključene v desetletni NU TNP, je načrtovanih 89,5 milijona EUR. MOP bo za izvajanje NU TNP v obdobju 2016 – 2025 iz državnega proračuna namenil 23 milijonov evrov.

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko kormoranov

 

Vlada RS je odgovorila na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi s problematiko kormorani - ribe in z njim neločljivo povezane problematike dvojne finančne obremenitve ribiških družin.

  
Vlada pojasnjuje, da Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ureja reševanje te problematike in dovoljuje vznemirjanje in odstrel kormorana. Agencija RS za okolje  (ARSO) izdaja te odločbe in v zadnjem obdobju so se do leta 2014 tudi izvrševale. Jeseni 2016 je vlada pristopila k reševanju te problematike s pripravo Dolgoročnega programa za zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah kot programskega dokumenta.  Ta program je vlada sprejela 13. 4. 2017.

 
Večje škode na ribah zaradi kormorana so začeli opažati pred 30 leti, v začetku predvsem ribogojci na večjih zadrževalnikih in ribiči v severovzhodnem delu Slovenije. V naslednjih letih so začele jate kormoranov zahajati tudi na alpske reke in v zadnjih letih tudi na Sočo. Kormoran iz vidika ribištva povzroča škodo, saj zmanjšuje ribje populacije, predvsem ribolovnih vrst. Objekte akvakulture se še lahko nekako zaščiti, medtem ko je zavarovanje odprtih voda skoraj nemogoče. V poštev pridejo le ukrepi plašenja in odvzem kormoranov iz narave oziroma zmanjšanje njihove populacije. Kakšna je škoda, ki naj bi jo utrpele ribiške družine v zadnjih dveh letih zaradi plenjenja velikega kormorana je težko oceniti, saj na poslovanje vpliva še veliko drugih dejavnikov. Generalno gledano se finančno poslovanje ribiških družin samo zaradi vpliva kormoranov ne bi smelo poslabšati. Število  prezimujočih kormoranov se namreč v zadnji letih ne povečuje. Pri ribiških družinah, ki zaradi nepravnomočne odločbe niso mogle izvajale ukrepov za zmanjševanje škod zaradi kormoranov, še ni opaziti sprememb pri poslovanju v letu 2015, za leto 2016 pa še nimamo uradnih podatkov. Na uspešnost ribolovne sezone pa tudi sicer vpliva veliko faktorjev, od vremena, vodostajev, kvalitete vode, posegov vode, ekonomske situacije, pa tudi samih ukrepov, ki jih izvajajo ribiške družine, kot so na primer ribolovni režimi, dopolnilna vlaganja ribolovnih rib, učinkovitost ribiško čuvajske službe.  Upoštevati je treba tudi, da ribiške družine ne izvajajo gospodarskega ribolova in rib ne prodajajo neposredno, temveč prodajajo le ribolovne dovolilnice za ribolov.

 
Za posebno rabo vode, ko se voda rabi oziroma odvzema iz kateregakoli vodnega vira (podzemna ali površinska voda), je treba pridobiti vodno dovoljenje in plačati vodno povračilo. Koncesionar (ribiška družina) s pridobitvijo koncesije za upravljanje z ribami pridobi le pravico do upravljanja z ribami v ribiških okoliših.

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z vodovodnimi omrežji

 

Vlada RS je odgovorila na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z vodovodnimi omrežji.
V odgovoru vlada pojasnjuje, da je infrastruktura, potrebna za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, med njimi tudi javne službe oskrbe s pitno vodo, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, infrastruktura lokalnega pomena. To pomeni, da je ta infrastruktura v lasti lokalnih skupnosti, ki so odgovorne tako za izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture, kot tudi za izvajanje predpisanih nalog oziroma storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, kot je določeno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Vlada ni pristojna za gradnjo in vzdrževanje javnih vodovodov, ki so v občinski lasti, kakor tudi ne za pripravo sanacijskega programa infrastrukture, ki je infrastruktura lokalnega pomena.

 
Iz Meril za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki se bodo sofinancirale s sredstvi evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo izhaja, da sanacija in zamenjava dotrajanih cevi nista upravičena do sofinanciranja.

 
Pri vseh projektih s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo v finančnem obdobju 2007-2013 ter tudi v finančnem obdobju 2014-2020 gre samo za novogradnje in/ali hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov, kar je skladno z Merili za izbor operacij in je upravičeno do sofinanciranja s sredstvi evropske kohezijske politike. Projekti, ki bi se nanašali na sanacijo in zamenjavo cevi, niso bili sofinancirani.

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z imisijami v okolju

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z imisijami v okolju.
V odgovoru je vlada pojasnila, da Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) ne nadzira imisij v stanovanjskih naseljih neposredno. Nadzor se vedno nanaša na vire emisij, predvsem iz industrije. Tako lahko govorimo le o posrednem nadzoru imisij v stanovanjskih naseljih.

 
Nadzor emisij snovi v zrak v naseljih se predvsem nanaša na nadzor malih kurilnih naprav, skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah in na nadzor drugih virov emisij snovi v zrak, če gre za mešano stanovanjsko - poslovno cono. Nadzor obremenjevanja okolja s hrupom pa na vire hrupa glede na veljavno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, če gre za mešano stanovanjsko - poslovno cono. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izrecno določa, da se ne uporablja za hrup, ki nastane zaradi del v gospodinjstvih in ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih stavbah (v teh primerih gre lahko za kršitve javnega reda in miru).
Na Inšpekciji za okolje in naravo je bilo v zadnjih 5-ih letih opravljenih 3.239 pregledov s področja obremenjevanja okolja s hrupom in 11.296 pregledov s področja emisij v zrak. Zaradi ugotovljenih kršitev predpisov je bilo na področju obremenjevanja okolja s hrupom izdanih 537 inšpekcijskih odločb in 29 odločb o prekršku, na področju emisij v zrak pa je bilo izdanih 2.705 inšpekcijskih odločb in 742 odločb o prekršku. Vendar se ti podatki ne nanašajo neposredno na imisije v naseljih, saj te vrste neposrednega nadzora inšpekcija ne vrši, pač pa na vse vire obremenjevanja okolja s hrupom in emisijami snovi v zrak. To so namreč viri, ki povzročajo imisijske obremenitve v naseljih.

 

Odgovor na poslansko pobudo v zvezi s pospešitvijo zapisa pravice do vode v Ustavo RS

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko pobudo dr. Mateja T. Vatovca v zvezi s pospešitvijo priprave izvedbene zakonodaje zapisa pravice do vode v Ustavo RS in zavzemanje za podobno zaščito na ravni EU.

 
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da bo v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla vse potrebne aktivnosti, da se zagotovi izvedba ustavnega člena, ki opredeljuje pravico do pitne vode. V ta namen bo ustanovila medresorsko delovno skupino vlade, ki bo koordinirala spremembe sistemskih zakonov ter podzakonskih aktov, ki so potrebne na številnih področjih: izvajanje službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo, zavarovanje in upravljanje vodnih virov, neprofitnost izvajanja službe z namensko uporabo finančnih sredstev ter neposredno izvajanje te službe. Zaradi kompleksnosti vprašanja bo skupino vodila generalna sekretarka vlade.

 
V marcu je bila tematika ureditve upravljanja z vodooskrbo prebivalstva ena izmed osrednjih tem bilateralnega srečanja med ministroma za okolje Republike Češke in Republike Slovenije, kjer je češka stran z zanimanjem prisluhnila zakonodajnim rešitvam na tem področju ter zakonski ureditvi, ki preprečuje lastninjenje vodnih virov v Sloveniji. Tudi aktivnosti nekdanjega predsednika RS, dr. Danila Turka, ki vodi mednarodne razprave o vodi in miru pričajo o tem, da nas države razumejo kot zgledne sogovornike. Sodelovanje Slovenije v tem okviru je utemeljeno v dolgoletni pozornosti, ki jo Slovenija pripisuje pomenu vode, tako v nacionalnih, regionalnih kot globalnih politikah. Slovenija je v tem okviru prepoznana preko promocije dobrih praks, ki jih predstavlja na različnih mednarodnih forumih, od pomena čezmejnega sodelovanja ter aktivne vloge v okviru komisije za Savski bazen, do vključitve pravice do čiste pitne vode v ustavo. V tem okviru Slovenija vztrajno izpostavlja spoštovanje človekovih pravic v povezavi z okoljem in je članica t. i. Modre skupine v okviru Združenih narodov, ki si prizadeva za promocijo človekove pravice do varne pitne vode in sanitarij. Tudi na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je Slovenija kot eno izmed osrednjih prioritet podpirala projekte na področju trajnostnega upravljanja z vodami in dostopa do vode. Skrb za vodo torej vztrajno vstopa v diskusije odločevalcev in mnenjskih vodij, s tem pa se krepi tudi zavedanje, da gre za enega izmed naravnih virov, za katerega velja nevarnost, da usahne hitreje, kot se generira.

 

Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan

 

Vlada RS je imenovala Roberta Smrekarja za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Strunjan (JZ KP Strunjan), z dnem 22. 4. 2017, do imenovanja direktorja JZ KP Strunjan, vendar najdlje za šest mesecev, to je do 21. 10. 2017. 

 
Ministrstvo za okolje in prostor je 20. 2. 2017 objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja, vendar postopek izbire kandidata za prosto delovno mesto še ni zaključen. Ker sedanjemu direktorju mandat poteče 21. 4. 2017, je ministrica za okolje in prostor predlagala imenovanje vršilca dolžnosti.

 
Robert Smrekar je magister prava z večletnimi izkušnjami na področju gospodarstva, turizma in vodenja nepremičninskih in gradbenih projektov, med drugim je deloval tudi kot pravni sodelavec v odvetniški pisarni, odvetniški kandidat in sodniški pripravnik. Trenutno je zaposlen kot pravnik v lastni pravni pisarni in je asistent na Katedri za teorijo in filozofijo prava na Evropski pravni fakulteti, Fakulteti za državne in evropske študije.

 

*   *   *