Skoči na vsebino

NOVICA

22. 3. 2017

22. marec – Svetovni dan voda 2017: Ne uničujmo voda

Ljubljana, 20. 3. 2017 – Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila zato, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Tema leta 2017 so odpadne vode. Nosilna misel je namenjena ozaveščanju glede zmanjšanja odpadnih voda in njihovi ponovni uporabi. Trajnostni razvojni cilj je »do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni«. Napredek pri doseganju tega cilja bo med drugim pomagal uresničevati tudi cilje trajnostnega razvoja na drugih področjih. Izkoriščanje odpadnih voda kot vira ponuja zelo veliko priložnosti. Varno gospodarjenje z odpadnimi vodami zagotovi cenovno dostopen in trajnostni vir vode, energije, hranil ter drugih znova uporabnih snovi. Koristi za zdravje ljudi, gospodarski razvoj in okoljsko trajnost odtehtajo stroške gospodarjenja z odpadnimi vodami, ki daje nove poslovne priložnosti in ustvarja več zelenih delovnih mest. Z vodo je treba skrbno ravnati v vseh delih vodnega kroga: od črpanja sladke vode, njene predhodne obdelave, oskrbovanja, uporabe, zbiranja in nadaljnje obdelave do uporabe prečiščene vode in njenega izpusta v okolje, ponovnega črpanja in začetka novega vodnega kroga.

Vodni viri v Sloveniji

 
Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81% vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19% vodozbirnemu območju Jadranskega morja. Slovenija ima nekaj manj kot polovico ozemlja hudourniškega območja s 7.700 km hudournikov, na preostalem delu ozemlja so nižinski in kraški vodotoki s skupno dolžino 18.200 km. V Sloveniji je nad 1.270 stoječih voda (na primer naravna in umetna jezera, ribniki). Približno 210 stoječih voda ima značaj jezera. V Sloveniji je značilna tudi precejšna neenakomerna porazdelitev vodotokov in velik razpon med nizkimi, srednjimi in visokimi pretoki, tako da beležimo v Sloveniji tudi obsežna vododeficitarna področja. Slovenske celinske vode pripadajo petim večjim povodjem: Mure, Drave, Save, Soče in neposrednim pritokom v Jadransko morje. V katastru  voda je 7.000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

 

Ponovna uporaba očiščene odpadne vode na ravni EU

 
Na ravni EU se v okviru aktivnosti na področju trajnostnega upravljanja z vodo prizadevanja usmerja tudi v prepoznavanje pomena trajnostne porabe in proizvodnje ter krožnega gospodarstva, kot sredstva za doseganje trajnostne rabe vode, vključno z viri v odpadni vodi. Članice EU so pozvane k sprejemanju ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe vode, v okviru aktivnosti Evropske komisije pa poteka tudi priprava skupnih standardov za ponovno uporabo vode v kmetijstvu in za bogatenje podzemne vode. Slovenija z zanimanjem spremlja pripravo standardov za ponovno uporabo očiščene odpadne vode na ravni EU, pri čemer pa posebno pozornost posveča zagotavljanju uravnoteženih rešitev pri pripravi zadevnih dokumentov v smislu, da se posebno pozornost nameni jasno opredeljenim ciljem v zvezi s spodbujanjem ponovne uporabe očiščene odpadne vode, pri čemer pa se ponovno uporabo očiščene odpadne vode obravnava kot možnost, za katero se države članice odločajo glede na nacionalne specifike.

 

Varstvo voda pred onesnaževanjem v Sloveniji

 
V Sloveniji se z leti povečuje delež obremenitve iz aglomeracij, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na čistilni napravi po predpisanih postopkih čiščenja. Še vedno pa opremljanje z javnim kanalizacijskim sistemom oziroma drugimi predpisanimi načini opremljanja predstavlja velik finančni izziv tako za občine, ki morajo zagotavljati ustrezno opremljenost aglomeracij z javno infrastrukturo, prav tako pa tudi za lastnike objektov, ki morajo zagotoviti ustrezno opremljenost objektov na območjih, kjer javne kanalizacije ni in tudi ni predpisana.

 
Kot izhaja iz podatkov Informacijskega sistema javnih služb varstva okolja, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), na podlagi poročil izvajalcev javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter občin, je bilo v letu 2014 v aglomeracijah z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE (populacijski ekvivalent), 85% prebivalstva (PE) priključenih na javno kanalizacijo, 75% pa je bilo priključenih na komunalno čistilno napravo. V letu 2012 je bila v teh aglomeracijah priključenost na javno kanalizacijo 79%, priključenost na komunalno čistilno napravo pa 70% (v letu 2008 priključenost na javno kanalizacijo 74% in na čistilno napravo 59%). Izboljšuje se tudi priključenost v manjših aglomeracijah, t.j. aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE. V letu 2014 je bil v teh aglomeracijah delež priključenosti na javno kanalizacijo skoraj 38, na komunalno čistilno napravo pa 31 odstotkov.

 
MOP je v letu 2016 pristopil k podrobnejši analizi same določitve aglomeracij ter pripravi osnutka noveliranih aglomeracij skladno z merili, predpisanimi s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. V tem letu na tem področju ključna obravnava in uskladitev določitve aglomeracij z deležniki ter priprava noveliranega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki bo za novelirane aglomeracije podrobneje določil zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem ter roke za izpolnjevanje teh zahtev, kot izhajajo iz predpisov. Ob tem pa je bistvenega pomena, da se zagotovi zadostna raven varstva okolja ter s tem ustrezno varstvo vodnih virov, predvsem tistih, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ob hkrati presoji stroškovne učinkovitosti oziroma ekonomske sprejemljivosti načrtovanih rešitev. 

 

Celovito načrtovanje upravljanja voda

 
V oktobru 2016 je Vlada RS sprejeta Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 in Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016-2021. Gre za pomembna dokumenta na področju upravljanja voda, katerih poglavitni namen je opredelitev ciljev doseganja dobrega stanja površinskih in podzemnih voda, preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov, spodbujanje trajnostne rabe vode ter zagotavljanje večjega varstva in izboljševanje vodnega okolja. Načrta vsebujeta opise vodnih območij in vodnih teles površinskih in podzemnih voda, prikazan je vpliv človekovega delovanja (obremenitev) na stanje površinskih in podzemnih voda (raba, onesnaževanje), prikazana so območja s posebnimi zahtevami (vodovarstvena območja, kopalne vode, ogrožena, občutljiva in ranljiva območja), opisan je monitoring ter stanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda. Načrta vsebujeta tudi določitev ciljev na področju varstva, urejanja in rabe voda, ciljev na področju upravljanja vodnih in priobalnih zemljišč v lasti države in obravnavata izjeme pri doseganju okoljskih ciljev.

 
V okviru načrtov upravljanja voda je ocenjeno, da dobro kemijsko stanje podzemnih voda v letu 2021 ne bo doseženo na treh vodnih telesih (14%) od skupno 21-ih vodnih teles podzemnih voda, in sicer na območjih Murske, Dravske in Savinjske kotline. Glavni razlog je onesnaženost podzemnih voda z nitrati, v primeru Dravske kotline pa tudi onesnaženost z atrazinom. Količinsko stanje vseh vodnih  teles  podzemne vode je trenutno sicer ocenjeno kot dobro, je pa na območjih Dravske, Murske in Krške kotline ugotovljen statistično značilen trend zniževanja gladin podzemne vode in pomeni tveganje za  ohranitev  dobrega količinskega  stanja do  leta  2021.

 
Zaradi različnih obremenitev, doseganje dobrega ekološkega stanja/potenciala ali doseganje dobrega kemijskega stanja površinskih voda do konca leta 2021 ne bosta dosežena na 61-ih vodnih telesih površinskih voda (39%) od 155 –ih vodnih teles površinskih voda. Okoljski cilji morda bodo ali morda ne bodo doseženi na 83-ih vodnih telesih površinskih voda (54%) medtem, ko se ocenjuje, da bo 11 vodnih teles površinskih voda (7%) doseglo zanje zastavljene okoljske cilje glede doseganja dobrega ekološkega stanja/potenciala ali kemijskega stanja voda.

 
Za doseganje ciljev načrtov upravljanja voda je bil hkrati sprejet tudi Program ukrepov upravljanja voda, ki vključuje prikaz temeljnih ukrepov. To so ukrepi, ki se že izvajajo na podlagi zakonov in na njihovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov in se nanašajo na upravljanje voda. Program ukrepov upravljanja voda vključuje tudi ukrepe, namenjene izboljšanju izvajanja temeljnih ukrepov, ter dopolnilne ukrepe za izboljšanje stanja vodnih teles, za katera je ocenjeno, da do konca leta 2021 ne bodo dosegla zanje predpisanih okoljskih ciljev. Ključna naloga za prihodnje obdobje je tako aktivno izvajanje ukrepov, opredeljenih v načrtih upravljanja voda ter Programu ukrepov upravljanja voda z namenom, da se na vodnih telesih površinskih in podzemnih voda zagotovi pravočasno doseganje okoljskih ciljev.

 

Upravljanje z morskim okoljem

 
Morsko okolje je naravni vir, ki ob trajnostni rabi nudi možnost razvoja, gospodarske rasti in kvalitete življenja nam in bodočim generacijam. Ocena stanja okolja v svetovnih in evropskih morjih je pokazala, da kljub izvajanju ukrepov v zadnjih desetletjih onesnaževanje in druge človekove dejavnosti vplivajo na zmanjševanje biološke raznovrstnosti, ker povzročajo spremembe v sestavi morskih ekosistemov in habitatov. Dejavnosti, povezane z morjem, je zato treba izvajati in načrtovati tako, da ohranjamo morsko okolje v dobrem stanju, saj bodo  le tako koristi, ki nam jih nudi morje, dolgoročne in jih bodo deležne tudi prihodnje generacije. Na ravni EU se je z namenom učinkovitega in trajnostnega upravljanja z morskim okoljem, sprejel institucionalni okvir, in sicer Okvirna direktiva o morski strategiji (Morska direktiva), kateremu so zavezane vse države članice EU.

 
MOP je v skladu z Morsko direktivo pristopil k pripravi prvega Načrta upravljanja z morskim okoljem, ki  hkrati predstavlja izvedbeni dokument za doseganje cilja, ki izhaja iz Morske direktive (to je doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 ob trajnostni rabi morskega okolja). Priprava Načrta upravljanja z morskim okoljem temelji na ekosistemskem pristopu in vsebuje presojo stanja morskih voda, vključno z določitvijo okoljskih ciljev ter opredelitvijo kdaj je morsko okolje v dobrem okoljskem stanju, program spremljanja stanja morskega okolja ter program ukrepov za ohranjanje dobrega stanja morskega okolja ali izboljšanje stanja morskega okolja.
V okviru priprave Načrta upravljanja z morskim okoljem so bile obravnavane številne gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki se odvijajo na morju in obali, kot so pomorski promet, rekreacijska plovba, obalni turizem, morsko ribištvo in marikultura, in industrija. Izdelana je bila prva ocena stanja našega morskega okolja oziroma vplivov teh dejavnosti na stanje morskega okolja. Na podlagi ocene vplivov so bili v okviru priprave načrta pripravljeni tudi predlogi ukrepov oziroma program ukrepov, ki je sestavni del samega načrta, za doseganje in ohranjanje dobrega stanja morskega okolja oziroma za ciljno zmanjševanje obremenjevanja morskega okolja. Nosilci izvajanja programa ukrepov so različne institucije na državni in lokalni ravni glede na pristojnosti izvajanja posameznih sektorskih politik.
V letu 2016 je bila priprava predloga prvega Načrta upravljanja z morskim okoljem dokončana, izvedena je bila celovita presoja vplivov tega načrta na okolje in pridobljena odločba o sprejemljivosti vplivov načrta na okolje. Predlog načrta je tako v zaključni fazi priprave, z njegovim sprejemom pa bo na razpolago pravni izvedbeni okvir za izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja morskega okolja na način učinkovitejšega in trajnostnega upravljanjem dejavnosti, ki se odvijajo na morju in obali.

 

Projekt Živeti z morjem s sloganom Varuj morje, bodi zvezda

 
K doseganju ciljev prvega Načrta upravljanja z morskim okoljem lahko pomembno prispeva tudi širša javnost. MOP in Uprava RS za pomorstvo sta lani podala pobudo institucijam, ki se na državni ravni ukvarjajo s področjem upravljanja z morskim okoljem, in sicer za izvedbo skupnega projekta s katerim se širšo javnost ozavešča o pomenu varovanja morskega okolja na način, da lahko koristimo njegove dobrine.  V letu 2016 je tako  zaživel projekt Živeti z morjem v okviru katerega se je vzpostavila tudi spletna stran, kjer so  širši javnosti dostopne vse vsebine z vidika trajnostnega upravljanja z morjem. Pripravljen je bil tudi promocijsko - izobraževalni film Živeti z morjem, ki je dostopen na spletni strani projekta.

 

 

   *   *   *

 

Več informacij:
- Svetovni dan voda (ang)
- Odpadne vode (Ali ste vedeli)
- Odpadna voda v številkah - Statistični urad RS
Cilji trajnostnega razvoja
Načrta upravljanja voda