Skoči na vsebino

NOVICA

24. 5. 2017

Vlada sprejela predlog novega Zakona o urejanju prostora

Ljubljana, 24. 5. 2017 – Vlada RS je na seji sprejela predlog Zakona o urejanju prostora, Skupaj s prejšnjim tednom sprejetima predlogoma Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, vlada celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov s ciljem večje prožnosti in povezanosti s strateškim načrtovanjem. Vlada bo vse predloge zakonov predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

(SOkol; avtor: Štefka Krivec)

Predlog Zakona o urejanju prostora


Zakon razveljavlja in nadomešča Zakon o prostorskem načrtovanju, sedaj veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor in združuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako obsega državna pravila urejanja prostora, udeležence pri urejanju prostora, prostorsko načrtovanje na državni in občinski ravni, zemljiško politiko, instrumente spremljanja stanja v prostoru ter zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.


Temeljni cilji zakona so: krovno urejanje področja urejanja prostora; vzpostavitev jasnega in preglednega sistema prostorskih aktov, ki temelji na ločitvi med strateške in izvedbene akte, in omogoča večjo fleksibilnost ter učinkovitost prostorskega načrtovanja, hkrati pa ne ruši obstoječih temeljnih instrumentov prostorskega načrtovanja, kot je občinski prostorski načrt; vpeljava prostorskega strateškega načrtovanja na regionalnem nivoju; vzpostavitev zakonske podlage za prostorsko načrtovanje na morju; vpeljava novega postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu in v enem postopku od načrtovanja do dovoljevanja; razbremenitev občinskega prostorskega načrta kot temeljnega prostorskega akta občine z namenom njegove učinkovitejše obravnave; vzpostavitev instituta lokacijske preveritve kot fleksibilnega instrumenta omogočanja dopolnilnih posegov v prostor pri posamični poselitvi, odstopanj od prostorskih aktov in začasne rabe prostora; posodobitev ukrepov zemljiške politike z namenom doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči; vzpostavitev pravil za določanje gradbenih parcel; vzpostavitev ustreznih finančnih instrumentov zemljiške politike.


Zakon nadgrajuje že vpeljan sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja in ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti:

  • dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med udeleženci pri urejanju prostora;
  • daje zakonsko podlago državnim pravilom urejanja prostora, ki so trenutno še predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije in širi pojem državnega prostorskega reda kot mesta, kjer se zbirajo pravila, smernice in dobra praksa s področja urejanja prostora;
  • vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve;
  • omogoča boljše in zgodnejše sodelovanje javnosti v postopkih priprave prostorskih aktov in vzpostavlja možnost sodnega varstva glede sprejetih prostorskih izvedbenih aktov;
  • prednostno usmerja poselitev v urbana naselja, znotraj katerih se primarno izvaja notranji razvoj;
  • vzpostavlja institut lokacijske preveritve, preko katerega občina prilagodi in določi natančna obliko ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, dopušča izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogoča začasno rabo prostora;
  • zakon ne razlikuje več med razpršeno gradnjo in razpršeno poselitvijo;
  • ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo Vlade RS poda mnenje glede prevlade ene javni koristi nad drugo, skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov ter potrjuje Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan in poročilo o prostorskem razvoju Slovenije;
  • ustanavlja Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki deluje kot strokovno posvetovalno telo MOP ter nudi strokovno podporo delovanju Komisije za prostorski razvoj Vlade RS;
  • širi vlogo MOP kot nosilca urejanja prostora ne samo za poselitev, ampak tudi za krajino in za skladnost s temeljnimi pravili urejanja prostora;
  • določa sodelovanje občinskega urbanista v občinskih zadevah urejanja prostora;
  • opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora in jim daje možnost vlaganja pravnih sredstev zoper prostorske izvedbene akte;
  • vpeljuje novo strukturo državnih in občinskih prostorskih aktov, pri čemer razlikuje med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti;
  • določa regionalni prostorski plan kot nov prostorski strateški akt na ravni razvojnih regij, kot so prepoznane z zakonom, ki spodbuja skladen regionalni razvoj;
  • vzpostavlja pravno podlago za prostorsko načrtovanje na morju;
  • določa občinski prostorski plan kot neobvezen prostorski strateški akt na ravni občine, katerega vsebina naj bi se dolgoročno gledano zaobjela v regionalnem prostorskem planu;
  • razbremenjuje vsebino dosedanjih občinskih prostorskih načrtov (OPN) z izločanjem strateškega dela in dela, ki ga prevzamejo Odloki o urejanju podobe naselij in krajine, tako da OPN postane občinski prostorski izvedbeni akt, ki določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje (izvedbeno regulacijo prostora);
  • vpeljuje nov način načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki omogoča fleksibilnost postopka in bodisi zaustavitev načrtovanja na ravni DPN bodisi izvedbo združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, v katerem se investitorju po principu »vse na enem mestu« izda celovito dovoljenje, ki predstavlja gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in hkrati prostorski izvedbeni akt;
  • vpeljuje nove ukrepe zemljiške politike  (predkupna pravica države) ter nadgrajuje nekatere obstoječe (npr. grajeno javno dobro);
  • vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
  • določa vodenje evidence stavbnih zemljišč na ravni občine;
  • vzpostavlja pravila za določanje gradbenih parcel;
  • vpeljuje nove finančne mehanizme zemljiške politike, kot je taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča;
  • posodablja vlogo elektronskega poslovanja pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov preko prostorskega informacijskega sistema;
  • zavezuje k spremljanju in analizi stanja v prostoru, preko katerega se vrednotijo investicijske in druge pobude.

 

Predlog Gradbenega zakona


Zakon na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj je to področje po novem predmet ločenega zakona, in sicer predloga Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.


Temeljni cilji zakona so zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov (e-graditev), krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov.


Zakon uvaja nekatere bistvene novosti kot so:

  • širitev veljavnosti zakona na večji obseg objektov, med njimi tudi na druge gradbene posege in objekte ne glede na njihovo povezanost s tlemi;
  • olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, in sicer opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna je samo še prijava začetka gradnje), opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije;
  • uzakonitev obveznosti nezavezujočega podajanja informacij, svetovanja in pomoči investitorju;
  • opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in investitorju omogoča večjo investicijsko in pravno varnost;
  • pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bolj strnjene in posredno formalno manj zahtevne dokumentacije;
  • uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja, evidentiranja in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gradenj;
  • uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja;
  • uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in elektronsko poslovanje;
  • okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo obveznega mnenja občine v postopkih dovoljevanja;
  • določitev nadzora nad izvajanjem gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, kot izvirne pristojnosti občinske inšpekcije;
  • integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja tako, da se bo izvajala presoja vplivov na okolje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in da se bosta združila postopka tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim, kot gradbenim predpisom; z združevanjem obeh postopkov, kar posledično pomeni en pristojen organ in več sodelujočih organov, eno dokumentacijo, enkratno pozivanje stranskih udeležencev, eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev, se postopek racionalizira, postaja učinkovitejši, s tem pa posredno in v absolutnem smislu krajši, cenejši in bolj ekonomičen. Ker je presoja vplivov na okolje, ki se integrira s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, tesno povezana z evropsko okoljsko zakonodajo, je v kontekstu integracije gradbenega in okoljskega dovoljevanja cilj zakona tudi skladnost z evropsko okoljsko zakonodajo, zlasti z Direktivo o presoji vplivov na okolje;
  • uzakonitev vključitve javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem dovoljenju;
  • večja vloga in odgovornost udeležencev, kakor tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij (odločanje na podlagi izjav v postopkih dovoljevanja);
  • poenostavljanje postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja (brez tehničnega pregleda, na podlagi izjav);
  • samodejno evidentiranje objektov po izdaji uporabnega dovoljenja;
  • legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja 20 ali več let, in legalizacija v prehodnem obdobju na podlagi predpisov, veljavnih v času gradnje objekta);
  • omogočanje manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo;
  • prekvalifikacija soglasij v mnenja in s tem posredno omogočanje uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja;
  • določanje gradbenih parcel v postopku izdajanja gradbenih dovoljenj in njihovo evidentiranje.


Predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti


Zakon gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim Zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve vsebine v poseben zakon vzpostavljena zasnova bolj jasnega koncepta, izčiščene vsebine, transparentnejših, jasnejših pogojev in opisa nalog posameznih reguliranih poklicev na področju prostora.
Zakon predvideva manjše število reguliranih poklicev kot veljavni zakon in sicer je predlagana regulacija naslednjih poklicev: pooblaščeni arhitekt, inženir, krajinski arhitekt in prostorski načrtovalec. Za vsakega od njih tudi podrobno opiše poklicne naloge, nazivi za posamezne regulirane poklice pa bi bili zaščiteni. Veljavni Zakon o graditvi objektov reguliranih poklicev namreč ne ureja na način, da bi se za vsakega od njih jasno opredelile njihove poklicne naloge in rezervirane dejavnosti, temveč je zakon kot regulirane poklice mešal z opisom nalog in odgovornosti posameznih udeležencev pri graditvi objektov. Predlog novega zakona z jasnejšo opredelitvijo reguliranih poklicev ne samo zmanjšuje število reguliranih poklicev, temveč se s tem tudi približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica.


Predlagana je regulacija dejavnosti, kar je tako posledica analize pravnih ureditev držav članic EU, ki je pokazala, da je Slovenija ena redkih držav brez tovrstne regulacije, kakor tudi izsledkov raziskave Zbornice za arhitekturo in prostor, ki kaže na to, da večina lastnikov podjetij oziroma gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v opis nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sploh nima licenc ali nima aktivnih licenc, da na trgu vlada kaotično stanje, ki omogoča posojanje žigov in zlorabo licenc. Na podlagi opisanega in ob zavedanju, da je odgovorno ravnanje podjetij, spoštovanje etičnega kodeksa, strokovnih pravil in predpisov ter visok nivo kvalitete pooblaščenih arhitektov in inženirjev mogoče doseči le ob uzakonitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ne samo poklica kot takega, so predpisani posebni pogoji za opravljanje dejavnosti. Za obstoječe gospodarske subjekte in njihovo prilagoditev novim zahtevah je predvideno enoletno prilagoditveno obdobje. Predvidena je tudi možnost zaščite naziva za gospodarske subjekte, ki bodo izpolnjevali nekatere strožje pogoje, s katerimi bo omogočena neodvisnost gospodarskega subjekta.


Zakon med pooblaščene inženirje po vzoru drugih evropskih držav uvršča tudi pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s čimer poseže v ureditev po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, Zakonu o geodetski dejavnosti in Zakonu o državnem geodetskem referenčnem sistemu tako, da dosedanje tri regulirane poklice združuje v en reguliran poklic. Predlagana novost je način pridobivanja ustreznih poklicnih izkušenj, in sicer je predvideno spremljanje kandidata za naziv s strani mentorja. Pri organizaciji pristojnih zbornic zakon večinoma ohranja veljavno ureditev in ne predvideva večjih sprememb, razen podaljšanja mandata skupščine in nekaterih dopolnitev ter sprememb pri vodenju disciplinskih postopkov. Kot novost predpisuje obvezno stalno strokovno usposabljanje, po programu in pravilih, ki jih sprejmejo pristojne poklicne zbornice.

*   *   *

 

Video posnetek izjave ministrice Irene Majcen po seji vlade