Skoči na vsebino

NOVICA

3. 6. 2016

Svetovni dan okolja 2016 - ohranjanje biotske raznovrstnosti in poziv h končanju nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami

Ljubljana, 3. 6. 2016 – Svetovni dan okolja, ki ga obeležujemo vsako leto 5. junija, je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Na ta dan je sprejela tudi sklep, s katerim je ustanovila Program Združenih narodov za okolje (UNEP). Svetovni dan okolja je eden glavnih nosilcev Združenih narodov za spodbujanje širokega zavedanja in aktivnosti za okolje. Skozi leta je postal široka globalna platforma za javno obeleževanje v več kot sto državah. Pripoznan je tudi kot »ljudski« dan, na katerega posamezniki storimo nekaj pozitivnega za okolje in združimo posamezne aktivnosti v učinkovito kolektivno spremembo za planet. Letošnje geslo svetovnega dneva okolja je osredotočeno na ohranjanje biotske raznovrstnosti in poziva, da se konča nezakonita trgovina s prosto živečimi vrstami.

V ta namen UNEP organizira številne aktivnosti po vsem svetu in vabi tako države, organizacije in društva kot tudi posameznike, da nekaj naredijo za ohranjanje naše biotske raznovrstnosti s tem pa pripomorejo, da se preneha nezakonit lov, ubijanje in trgovina s prosto živečimi vrstami.

 
»Vsako leto je nezakonito ubitih na tisoče prosto živečih živali, pogosto je to delo organiziranih kriminalnih mrež, ki jim je glavni motiv dobiček in pohlep«, je dejal generalni sekretar ZN Ban Ki-moon. »Pozivam vse vlade in ljudi po vsem svetu, da podprejo novo kampanjo Združenih narodov, »Go Wild for Life« (Ohrani vrste za življenje), katere namen je mobilizirati ves svet da se ustavi ta destruktivna trgovina. Ohranjanje prosto živečih vrst je ključnega pomena za blaginjo ljudi kot tudi planeta zemlje«. Mnogi vplivni politiki, kot tudi znane osebnosti so se javno zavzele za boj proti nezakoniti trgovini z prosto živečimi vrstami.

 
Med letoma 2010 in 2012 je bilo v Afriki zaradi slonovine ubitih 100.000 slonov. Vsak dan umrejo trije nosorogi in vrsta črnega nosoroga je že izumrla. Izmed sesalcev se na svetu v največjem obsegu nezakonito trguje z luskavci - luskasti mravljinčarji. Primati (velike opice) so že lokalno izumrle v več afriških državah. Dobiček iz nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami mnogokrat ponikne v žepe mednarodnih kriminalnih mrež, ogrožen je mir in varnost ljudi in ogroženo je preživetje lokalnih skupnosti, ki so odvisne od turizma. Ohranjanje in varstvo prosto živečih živali in ekosistemov dokazano koristi razvoju turizma, ki je leta 2012 v Podsaharski Afriki z več kot 36 milijardami dolarjev prispeval več kot 7 % BDPja. Z vključevanjem lokalnih skupnosti v varstvo prosto živečih vrst se izboljšata tudi preživetje in varnost teh skupnosti.

 
Ustavitev nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami je tako bistvenega pomena za doseganje trajnostnega razvoja in ciljev Združenih narodov (SDGs), saj ogroža biotsko raznovrstnost držav in preživetje ljudi. Posebej še 15. cilj trajnostnega razvoja poziva k varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter ekosistemov, od katerih so vrste odvisne. Del tega cilja je namenjen boju proti ponudbi in povpraševanju po nezakonitih izdelkih iz prosto živečih vrst.

 
Na eni strani kampanja apelira na posameznike, da si izberejo svoje vrste in po svojih zmožnostih vplivajo na zaustavitev nezakonite trgovine. Na drugi strani pa poziva države in svetovne voditelje, da se zavežejo v boju proti tej nezakoniti trgovini.
EU je aktivno pristopila k reševanju tega globalnega problema. Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt za obdobje 2016-2020, ki nudi izhodišča za aktivnosti v EU in  nadaljnjo vlogo EU pri reševanju tega problema na globalni ravni, saj je Evropa ciljni  trg in tranzitno območje nezakonite trgovine, ki poteka v drugih regijah. V zadnjih letih so države članice poročale zlasti o zasegih slonovine in nosorogove roževine v tranzitu ter o nezakonitem uvozu živih plazilcev in eksotičnih ptic, več ton zelo ogroženih jegulj iz EU pa je bilo nezakonito prodanih v Azijo.

 
Slovenija Akcijski načrt podpira in k njemu tudi pristopa. EU in države članice morajo vprašanja nezakonite trgovine obravnavati skupaj. Pravila, ki veljajo za vso EU in urejajo trgovino s prostoživečimi vrstami, veljajo v vseh državah članicah. Z akcijskim načrtom naj bi se okrepilo izvajanje skupnih mednarodnih zavez in politično priznalo pomen reševanja problema ter enotnejše izvajanje pravil v vsej EU. To bo pomagalo okrepiti verodostojnost EU po vsem svetu, kot tudi zahtevo EU globalnim partnerjem za ukrepanje proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. Poleg tega bo pri izvajanju akcijskega načrta pri več posebnih ukrepih ključno tudi tesno sodelovanje z deležniki.
Veliko ukrepov za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami je bilo sprejetih že s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je ključna mednarodna pogodba za zakonsko ureditev mednarodne trgovine s prostoživečimi vrstami. Slovenija je pogodbenica konvencije od leta 2000, EU pa je postala pogodbenica leta 2015, kar je še dodatna spodbuda za učinkovito ukrepanje. Problem nezakonite trgovine bo deležen tudi posebne pozornosti na naslednjem zasedanju pogodbenic konvencije CITES, ki bo od 24. septembra do 5. oktobra 2016 potekala v Johannesburgu v Južni Afriki.

 
Slovenija že aktivno sodelovala pri sprejetju Resolucije ZN sprejete julija 2015 na to temo kot tudi ciljev trajnostnega razvoja sprejetih septembra 2015 v okviru Agende trajnostnega razvoja do 2030. Poleg tega v Sloveniji že od leta 2002 deluje Medresorska delovna skupina za preprečevanje nezakonite trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki vključuje policijo, carino, inšpekcijo in upravne organe MOP. Trenutno v Sloveniji ne beležimo večje stopnje nezakonite trgovine ali organiziranega kriminala s prostoživečimi vrstami, ki so ogrožene v svetovnem merilu, ugotavljamo pa posamezne primere nezakonitega nabiranja zavarovanih vrst na nacionalni ravni ter primere njihovega razmnoževanja in prodaje tako znotraj EU kot širše. Med njimi so tudi vrste, ki jih obravnava konvencija CITES.
 

 
*   *   *

 

Več informacij:
- World Environment Day 2016
- Dejstva in podatki glede nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami
- Citati nekaterih vplivnih politikov in znanih osebnosti, ki so se javno zavzele za boj proti nezakoniti trgovini z prosto živečimi vrstami
- Aktivnosti EU v boju proti nezakoniti trgovini
- Konvencija CITES
- Konferenca Save Wildlife na Nizozemskem