Skoči na vsebino

NOVICA

28. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 18. 4. 2019 - Vlada RS je na 28. redni seji obravnavala devet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Predlog sprememb Zakona o evidentiranju nepremičnin

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A).


Sprememba ZEN-A prinaša časovno usklajenost z roki po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). Ker se rok uveljavitve modelov vrednotenja premika iz 31. julija 2019 na 31. marec 2020, se tudi roki za posodobitev podatkov prilagodijo temu datumu.


Brez pravočasno sprejetih in uveljavljenih predlaganih sprememb ZEN-A od 1. junija 2019 dalje množično vrednotenje nepremičnin ne bi imelo več podatkov o dejanski rabi zemljišč, kot so vodeni na dosedanji način, in ne bi moglo izračunati vrednosti nepremičnin po ZMVN. Nezmožnost uporabe teh podatkov za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin pa bi pomenilo, da bi sistemski in drugi uporabniki informacijo o posplošenih tržnih vrednostih, ki jo potrebujejo za izvajanje svojih nalog, v času do uveljavitve novih modelov vrednotenja izgubili.

 

Uredba o odpadnih nagrobnih svečah 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah.


Glavni cilj nove uredbe je bolj jasna ureditev, ustreznejše ravnanje z odpadnimi svečami in preprečevanje njihovega kopičenja pri zbiralcih.


S to uredbo se odpravljajo vsebinska neskladja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bila sprejeta že v letu 2008, z Uredbo o odpadkih, kakor tudi podrobnejša ureditev obveznosti proizvajalcev nagrobnih sveč, pridobiteljev nagrobnih sveč in uvoznikov nagrobnih sveč (proizvajalci sveč), ki se jim zaradi razširjene odgovornosti lahko naloži, da na svoje stroške zagotovijo zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in da za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotovijo obdelavo. V Uredbi o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je bila predpisana obveznost zagotavljanja predelave odpadnih nagrobnih sveč na zbiralcu, s to uredbo pa je predpisana obveznost zagotavljanja obdelave odpadnih nagrobnih sveč na nosilcu načrta oziroma na nosilcu skupnega načrta. Torej na tistih proizvajalcih sveč, ki dajejo nagrobne sveče v promet, iz teh nagrobnih sveč pa nastanejo odpadki - odpadne nagrobne sveče.


Uredba določa pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, zato da se zagotovi njihovo ločeno zbiranje od drugih komunalnih odpadkov, vključno z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, ter recikliranje in drugi načini obdelave.


V sedaj veljavni uredbi je določanje deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč in obdobje prevzemanja neustrezno predpisano, zato tudi Ministrstvo za okolje in prostor ni moglo objavljati deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč.


S to uredbo se na novo predpisuje tudi finančno jamstvo, ki ga morajo zagotavljati proizvajalci sveč. Finančno jamstvo, ki ga poznamo tudi že v Uredbi o električni in elektronski opremi, je namenjeno kot neke vrste zavarovanja države, če predpisano ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami ne bi zagotovili proizvajalci sveč.

 

Sprememba Uredbe o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o lokacijskem načrtu (LN) za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani.


Spremembe uredbe se nanašajo na prenehanje njene veljavnosti na zemljiščih oziroma delih zemljišč med Zaloško in Rjavo cesto, zahodno od priključka Ljubljana - Polje na vzhodni ljubljanski obvoznici. Vlada je v letu 2010 MOL izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v tem delu LN. MOL je na podlagi soglasja vlade v tem območju LN s svojimi prostorskimi akti prilagodila namensko rabo prostora na dejansko izvedeno stanje in območje južno od Rjave ceste namenila splošnim stanovanjskim površinam. Del prilagoditev je bilo potrebnih tudi zaradi neujemanja  digitalnih podatkov.


Ker se območje zemljišč med Zaloško in Rjavo cesto ureja na podlagi občinskih prostorskih aktov MOL, lahko Uredba o LN v tem delu preneha veljati.

 

Dopolnitev Uredbe o izvajanju odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij TGP.


Dopolnitev določa, da se presežek dodeljenih letnih emisij TGP v višini 6.120.362 enot iz leta 2016 prenese v leto 2017.


Slovenija je s sprejetjem odločbe (št. 406/2009/ES) prevzela obveznost, da svoje emisije TGP iz virov, ki niso del EU sistema za trgovanje z emisijami (ne-ETS), do leta 2020 ne poveča za več kot 4 % v primerjavi z emisijami v letu 2005. V 2018  je bilo potrjeno, da količina emisij TGP iz ne-ETS sektorjev v Sloveniji za leto 2016 znaša 11.236.888 t CO2 ekvivalentov. Dodeljene letne emisije za Slovenijo za to leto pa so bile 12.413.322 t CO2 ekvivalentov. Skupaj z že izvedenim prenosom presežka v višini 4.943.928 enot iz leta 2015 v leto 2016, Slovenija v registru ESD na SI ESD računu trenutno izkazuje presežek 6.120.362 enot dodeljenih letnih emisij.

 

Odločba o izboru koncesionarja za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci

 

Vlada RS je je izdala odločbo o izboru koncesionarja, s katero se koncesija za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci podeli družbi Segrap d. o. o., Ljutomer. Za podpis koncesijske pogodbe je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca.


V skladu z Uredbo o koncesiji za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci je Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo javni razpis za podelitev koncesije za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci. S strani ministra za okolje in prostor imenovana pet članska strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa je ugotovila, da je na javni razpis prispela le ena prijava, družbe Segrap, ki je pravočasna in popolna ter da vsebuje vsa v razpisu zahtevana dokazila. Družba izpolnjuje vse predpisane pogoje za podelitev koncesije.

 

Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Slovenije

 

Vlada RS se je seznanila s Poročili o pregledu in ocenjevanju ponudb in sprejela Odločitev o oddaji naročila v postopku oddaje javnega naročila »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije« za območja izvajanja javnih služb.


Za koncesionarje so se po postopku izbrali za:

  • Sklop 1, Kranj: Koncesija za območje zgornje Save: ponudnike v skupnem nastopu Nivo eko, dejavnosti v ekologiji d. o. o., Žalec (vodilni partner), HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje d. o. o., Mengeš (partner) in Eho projekt, erozija, hudourništvo, okolje d. o. o., Ljubljana (partner);
  • Sklop 2, Ljubljana: Koncesija za območje srednje Save: Hidrotehnik d. d., Ljubljana;
  • Sklop 3, Novo mesto: Koncesija za območje spodnje Save: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto d. d., Novo mesto;
  • Sklop 4, Celje: Koncesija za območje Savinje:Nivo eko, dejavnosti v ekologiji, d. o. o., Žalec;
  • Sklop 5, Maribor: Koncesija za območje porečja Drave: Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o., Ptuj;
  • Sklop 6, Murska Sobota: Koncesija za območje porečja Mure: konzorcij Pomgrad – Vodnogospodarsko podjetje d. d., Beltinci (vodilni partner) in Pomgrad, gradbeno podjetje d. d., Murska Sobota (partner);
  • Sklop 7, Nova Gorica: Koncesija za območje povodja Soče: Hidrotehnik d. d., Ljubljana;
  • Sklop 8, Koper: Koncesija za območje povodja jadranskih rek z morjem: Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o., Ptuj;
  • Sklop 9, Republika Slovenija: Koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda ter obalne linije morja iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč: Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o., Ptuj.

Minister za okolje in prostor je s sklepom o začetku postopka oddaje javnonaročniškega javno – zasebnega partnerstva in sklepom o imenovanju strokovne komisije 1. 10. 2018 pričel postopek izbire koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske službe na področju urejanja voda. Razpis za izbiro izvajalcev je bil objavljen na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Rok za prejem elektronskih ponudb se je iztekel in elektronsko odpiranje ponudb je potekalo 6. 12. 2018. Sledil je pregled ponudb s strani strokovne komisije, in poziv ponudnikom k predložitvi manjkajočih dokazil. Strokovna komisija je po prejemu ponudb z dopolnitvami opravila podroben pregled prispelih ponudb. Strokovna komisija je o pregledu in ugotovitvah sestavila Poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb. Na podlagi ugotovitev oziroma poročil strokovne komisije je bilo pripravljeno predmetno gradivo, ki vsebuje odločitev o oddaji javnega naročila v delu postopka, ki se vodi v skladu s predpisi o javnem naročanju.


Zoper to odločitev imajo ponudniki pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Po pravnomočnosti odločitve o izbiri, ki jo sprejme vlada, se postopek nadaljuje z izdajo odločbe o izboru koncesionarjev vlade v upravnem postopku ter pooblastilom za podpis koncesijske pogodbe. Postopek izbire izvajalcev koncesij za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda se bo po pravnomočnosti odločbe o izboru koncesionarjev v upravnem postopku zaključil s podpisom koncesijskih pogodb.

 

Odgovor na vprašanje državnega svetnika glede nespoštovanja Bernske konvencije

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje državnega svetnika Branka Tomažiča glede nespoštovanja Bernske konvencije.


Državni Svetnik je v vprašanju navedel ne spoštovanje Bernske konvencije (Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov) in zakaj ne pripravi ustrezne zakonske podlage za sprejem učinkovitih ukrepov, ki bi preprečevali nastanek resne škode zaradi porasta števila velikih zveri (medved, volk, ris) v Sloveniji.


Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je Slovenija leta 1999 ratificirala konvencijo in da je v skladu z njo podala pridržek k Dodatku II za vrsti volk in rjavi medved, kar je zapisano v 3. členu Zakona o ratifikaciji Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. To pomeni, da za ti dve vrsti določila Bernske konvencije za Slovenijo ne veljajo.


Ne glede na to pa je za obe vrsti v Sloveniji vzpostavljen režim strogega varstva, vsebinsko skladen tako z določili Bernske konvencije kakor tudi določbami Direktive o habitatih, ki so prenesene v slovenski pravni red.


Konvencija in direktiva sta prvenstveno namenjeni ohranjanju zavarovanih vrst, zato je poseganje v njihove populacije omejeno na izjemne primere. Če država pogodbenica ne uveljavlja izjem za poseganje v populacijo strogo zavarovanih vrst, praviloma to ni razlog za kršenje določb Bernske konvencije.


Del celovitega upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji je že desetletja tudi uravnavanje številčnosti, ki temelji na rednem spremljanju stanja.


Podatki o škodah tudi ne potrjujejo navedene trditve, da se zaradi večanja populacije volka in medveda v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali. Nihanja so bolj kot od številčnosti odvisna od letnega obroda v gozdovih, splošni trend tako števila škodnih dogodkov kakor tudi izplačanih škod pa je v upadanju. Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. Država omogoča sofinanciranje dodatne zaščite, stroške dodatnega dela pa je mogoče kriti z vključitvijo v ukrepe Programa za razvoj podeželja.


Vlada sprejema odločitve za poseg v populacijo zavarovanih vrst velikih zveri na podlagi strokovnih predlogov, pripombe zainteresirane javnosti pa upošteva do tiste mere, da končna odločitev ne ogroža stanja populacije, zaradi česar je odločitev strokovna, zakonita in demokratična.

 

Imenovanje direktorja Uprave RS za jedrsko varnost

 

Vlada RS je za direktorja Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, za dobo petih let, in sicer od 1. 5. 2019 do 30. 4. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Igorja Sirca.


Posebna natečajna komisija je ugotovila, da Igor Sirc izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren kandidat za ta položaj. Na podlagi obvestila in sklepa posebne natečajne komisije Uradniškega sveta je minister za okolje in prostor kot najustreznejšega kandidata izbral Igorja Sirca in vladi predlagal, da ga imenuje za direktorja URSJV.


Igor Sirc je univerzitetni diplomirani pravnik s končanim pravniškim izpitom, ki je od leta 1998 zaposlen v URSJV. Od leta 2017 je opravljal naloge vodje Sektorja za pripravljenost na izredne dogodke.

 

Sprememba Sklepa o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS 

 

Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS. V Medresorski delovni skupini za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v ustavo, ustanovljeni s sklepom vlade, je razrešila vodjo delovne skupine Simona Zajca, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in za novega vodjo delovne skupine imenovala državnega sekretarja na MOP Marka Mavra.

 

*   *   *