Skoči na vsebino

NOVICA

21. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 28. 2. 2019 - Vlada RS je na 21. redni seji obravnavala devet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Strunjan za obdobje 2018 – 2027

 

Vlada RS je izdala Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Strunjan (NUKPS) za obdobje 2018 – 2027.


Uredba na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Uredbe o Krajinskem parku Strunjan določa razvojne usmeritve, načine izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše varstvene režime. NUKPS je ključni programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja, v katerem so začrtani cilji ter naloge za upravljanje krajinskega parka za obdobje desetih let. Z NUKPS je opredeljena vizija varstva in razvoja krajinskega parka, ki je poleg analize stanja, ključna za določitev upravljavskih ciljev in ukrepov za programsko obdobje od 2018 do 2027.


Srednjeročni cilji so: na področju ohranjanja narave (na območju Strunjanskega polotoka se prednostno ohranjajo naravne vrednote, biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost); na področju obiskovanja (obiskovalcem parka se nudi možnosti za doživljanje narave in sprostitev z oblikami obiskovanja, ki so prilagojene naravnim danostim parka in nosilnosti okolja); na področju trajnostnega razvoja (na območju parka se ohranjajo dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju in oblikovanju značilne krajine in krajinskih elementov. Nove dejavnosti so prilagojene naravovarstvenim ciljem in omogočajo ohranjanje značilne krajine); na področju administrativnih in skupnih upravljavskih nalog (Javni zavod Krajinski park Strunjan zagotavlja učinkovito upravljanje parka in pri tem sodeluje z lokalnimi prebivalci in drugimi deležniki v prostoru ter jih ozavešča o pomenu parka). 


Poleg tega NUKPS določa tudi konkretizacijo varstvenih režimov v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan   ter varstvene in razvojne usmeritve za ravnanja in dejavnosti, ki lahko vplivajo na doseganje ciljev in namena krajinskega parka. Sestavni del dokumenta sta tudi kadrovski in finančni načrt. Upravljavske naloge in finančni načrt zajema tudi vse ključne vsebine, ki so pomembne za varstvo in razvoj Krajinskega parka Strunjan in so v pristojnosti drugih organizacij in ministrstev.


Za izvedbo nalog, ki so vključene v desetletni NUKPS, je načrtovanih približno 6,2 mio EUR. Od tega je proračunskih sredstev javnega zavoda v višini 2 mio EUR, projektnih sredstev dobrih 2,2 mio EUR, lastnih sredstev slabih 670 tisoč EUR, ter sredstev sektorskih programov približno 1,2 mio EUR. V letih 2018 in 2019 so proračunska sredstva za Javni zavod Krajinski park Strunjan v višini skoraj 326 tisoč EUR, kar je skladno s veljavnim proračunom RS.

 

Obvestilo koncesionarju v zvezi s postopkom spremembe koncesijskega akta za povečanje obsega koncesije za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci

 

Vlada RS obvešča koncesionarja, družbo Sava Turizem d. d., da se postopek spremembe koncesijskega akta za povečanje obsega koncesije za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča iz Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci ne začne.


Družba Sava Turizem d. d., je na Ministrstvo za okolje in prostor vložila pobudo za povečanje obsega koncesije oziroma dovoljene količine rabe termalne vode iz Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci ter za ukinitev vrtine VE-2/57 za črpanje. 


Ministrstvo je koncesionarja obvestilo, da povečanje količin vode ni možno, ampak samo prerazporeditev količin v višini 27.436 m3 zaradi ukinitve vrtine VE-2/57, ki bo sedaj opazovalna vrtina.
Koncesionar je odgovoril in zaprosil za ukinitev vrtine VE-2/57 in povečanje obsega koncesije, izraženega kot največja dovoljena skupna letna prostornina (količina) rabe termalne vode.


Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja med drugim določa, da se vodne pravice za rabo vode za izkoriščanje termalne in termomineralne vode v Mursko-Zalskem in Krško-Brežiškem bazenu lahko podelijo na podlagi ugotovitve, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih določenih vodnih teles ni več padajoč. Glede na navedeno ter glede na to, da se stanje v Mursko-zalskem bazenu ni izboljšalo, je povečanje količin termalne vode v Mursko-zalskem bazenu možno le z uporabo reinjekcijske vrtine, s katero se bo voda vračala nazaj v vodonosnik.


Glede na zgoraj navedeno, vlada s predmetnim sklepom obvešča koncesionarja, da se postopek za spremembo koncesijskega akta za povečanje obsega koncesije iz Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin VE-1/57, VE-2/57 in VE-3/91 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Banovci, ne začne.


V zvezi z vlogo koncesionarja za ukinitev vrtine VE-2/57 bo ministrstvo pripravilo predlog spremembe koncesijskega akta.

 

Obvestilo pobudniku v zvezi z izdajo koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61

 

Vlada RS obvešča pobudnika, Občino Moravske Toplice, da se postopek izdaje koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za potrebe novega zdravilišča Rimska Čarda ne začne.


Družba Radenska d. d. Radenci je z dopisom obvestila Ministrstvo za okolje in prostor, da umika svojo vlogo glede izkoriščanja termalne vode iz vrtine Mt-2/61 na parceli 2136/2 k.o. Sebeborci. Radenska je namreč predmetno zemljišče, na kateri se nahaja vrtina prodala Občini Moravske Toplice.


V skladu s predpisi, ki urejajo vode in z veljavnimi koncesijskimi akti, je eden izmed pogojev za podelitev koncesije za rabo vode registracija pravne ali fizične osebe za opravljanje dejavnosti kopališč. Glede na to, da občina kot pravna oseba javnega prava navedenega pogoja ne izpolnjuje, je ministrstvo občino pozvalo k dopolnitvi pobude. , Ker občina v določenem roku ni dopolnila svoje pobude za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za potrebe novega zdravilišča Rimska Čarda v skladu s pozivom ministrstva, vlada pobudnika obvešča, da se postopek izdaje koncesijskega akta za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 za potrebe novega zdravilišča Rimska Čarda, ne začne.

 

Informacija o izvajanju aktivnosti predvidenih v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 za leto 2018

 

Vlada RS se je seznanila z Informacijo o izvajanju aktivnosti predvidenih v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 za leto 2018. Ministrstvo za okolje in prostor bo o izvajanju aktivnosti za leto 2019 poročal vladi do 31. 1. 2020.


Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu (ReNSP 15-25) vsebuje Akcijski načrt aktivnosti, ki se izvajajo po predvideni časovnici.


Za posamezne ciljne skupine prebivalstva je treba zagotoviti dostop do stanovanj različnega tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in izvedbe pilotnih projektov ter z usklajenim izvajanjem javnih politik, kot so socialna, finančna, prostorska, šolska in zdravstvena.


Nekatere glavne aktivnosti, ki so potekale v letu 2018:

  • v okviru Delovne skupine za mlade sta se izvajala dva pilotna projekta: t.i. Najem za mlade in projekt Skupnost za mlade Gerbičeva;
  • v shemi za starejše je MOP pričel s projektom Sobivamo, namenjenim starejši, še zmeraj aktivni populaciji in vsem, ki se na starost želijo dobro pripraviti. Cilj projekta je iskanje in ustvarjanje možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij, medgeneracijsko sodelovanje in dostojno staranje;
  • pilotni projekt podpore in pomoči družinam, ki so bile prisilno izseljene, se izvaja  od leta 2016, kot del paketa pomoči najšibkejšim. Projekt se izvaja pod vodstvom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki v sodelovanju z MOP in Stanovanjskim skladom RS omogoča nabor stanovanj. Previden čas izvajanja projekta je 29 mesecev, oziroma najdlje do 1. 7. 2019, ko poteče brezplačna uporaba stanovanj v okviru pilotnega projekta. Pilotni projekt je v tretji - zadnji fazi izvedbe in se bo zaključil v prvi polovici leta 2019;
  • MOP bo v nadaljnjem postopku priprave novega Stanovanjskega zakona vodil dialog z deležniki. Trenutni osnutek zakona, ki se je pripravljal v letu 2018, bo pregledan skupaj z deležniki, na podlagi tega pregleda pa bodo pripravljene ustrezne dopolnitve. Ko bodo pripravljene dopolnitve usklajene z deležniki, bo šel osnutek zakona v medresorsko usklajevanje in vladno obravnavo; predvidoma konec leta 2019;
  • vzpostavila se bo javna najemniška služba. Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine. Predmetna javna služba bo sicer vzpostavljena šele s posebno opredelitvijo v okviru formalnopravne ureditve statusa stanovanjskega sklada ob spremembi stanovanjske zakonodaje, za kar sta predvidena njegova reorganizacija in kadrovsko povečanje – okrepitev sklada, kar je že predvideno tudi s Poslovno politiko sklada za obdobje 2017 do 2020
  • stanovanjski sklad ima kot vodilni izvajalec ReNSP15-25 v načrtu številne naloge od pilotnih projektov za mlade, starejše in druge ranljive skupine prebivalstva pa do zagotavljanja novih najemnih stanovanj na lokacijah, kjer je izkazana potreba lokalnih skupnosti skladno z Opredelitvijo in določitvijo prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo (PROSO). 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem ustavnega določila o čisti pitni vodi

 

Vlada RS je sprejela predlog odgovora vlade na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z izvajanjem ustavnega določila o čisti pitni vodi.


Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da je bila v letu 2016 pravica do pitne vode vpisana v slovensko ustavo, s čimer je bila ta pravica (na mednarodni ravni priznana leta 2010) v Sloveniji zaščitena na najvišji pravni ravni. Skladno z Ustavo RS ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro, ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev.


Vlada je maja 2017 ustanovila Medresorsko delovno skupino za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v ustavo, ki je ugotovila, da so spremembe potrebne na področju več zakonov, ki urejajo gospodarske javne službe. Skupina je za razjasnitev nekaterih pomislekov za pomoč zaprosila Ustavno komisijo Državnega zbora RS. Odgovor komisije ni bil posredovan. Medresorska delovna skupina je svoje delo zaključila maja 2018, kakor je to določal sklep vlade.


Za potrebe nadaljevanja dela na obravnavanem področju in zaradi nekaterih kadrovskih sprememb je bila na predlog MOP s sklepom vlade decembra 2018 ustanovljena nova medresorska delovna skupina za uskladitev veljavne zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS, ki se sestaja na štirinajst dni.


V tem trenutku finančnih posledic, neposredno vezanih na spremembo ustave, še ni mogoče oceniti. Vsak predlagatelj spremembe predpisa bo to ocenil in navedel v osnutku predloga sprememb posameznega predpisa, katerega sprememba bo potrebna zaradi implementacije navedene ustavne določbe.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s sofinanciranjem brezplačnih šolskih prevozov slovenskim občinam, kjer obstaja nevarnost napadov velikih zveri

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko pobudo gospe Ive Dimic v zvezi s sofinanciranjem brezplačnih šolskih prevozov slovenskim občinam, kjer obstaja nevarnost napadov velikih zveri.


Vlada med drugim odgovarja, da je za financiranje prevozov učencev v osnovno šolo pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zagotavlja lokalnim skupnostim finančna sredstva za organizacijo prevozov učencev osnovne šole katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri. Do finančnih sredstev so upravičene občine, ki ležijo na osrednjem področju življenjskega prostora rjavega medveda, določenem s Strategijo upravljanja z rjavim medvedom.


Ministrstvo vsako šolsko leto občinam posreduje v podpis pogodbo o zagotovitvi sredstev za prevoze učencev osnovne šole, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri. Občine same opredelijo, katere poti v šolo so nevarne zaradi velikih zveri oziroma v skladu z vsakoletnim mnenjem Zavoda RS za gozdove. V šolskem letu 2018/19, ministrstvo iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za 21 občin, ki organizirajo prevoze zaradi nevarnosti velikih zveri za skoraj 3000 učencev. Ocenjena skupna pogodbena vrednost za šolsko leto 2018/19 znaša dober 1 mio EUR. Občine mesečno izstavljajo dejanske račune za plačilo prevozov. Ministrstvo sprotno spremlja realizacijo izvedbe in po potrebi izvede korekcije oziroma dopolnitve plačil.
Občine zahteve obnavljajo vsako leto in pri tem se upošteva dejanska ogroženost posameznih relacij. Po mnenju vlade je sistem financiranja prevozov učencev osnovnih šol, katerih pot je ogrožena zaradi velikih zveri, ustrezno urejen.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana

 

Vlada RS je sprejela odgovor vlade na poslansko vprašanje dr. Anžeta Logarja v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana.


Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da je zakonodaja, ki ureja omenjeno problematiko, predvsem v predpisih s področja varstva okolja ter voda, že sedaj zelo zgledno urejena in zagotavlja najvišjo stopnjo varstva pitne vode ter zanesljivosti vodooskrbe prebivalstva. Vlada bo v konkretnem primeru predvsem skrbela, da se bo obstoječa zakonodajo skrbno in dosledno izvajala.


Vlada odziv pristojne inšpekcijske službe ocenjuje kot ustrezen. Inšpektorat RS za okolje in prostor je evidentiral vlogo AAG in jo nemudoma posredovali v pregled na Območno enoto Ljubljana, če obstajajo pogoji za uvedbo inšpekcijskega postopka v omenjeni zadevi. AAG je bilo odgovorjeno ter pojasnjeno, da bo inšpektor ukrepal v skladu z zakonskimi pristojnostmi ter kriteriji in prioritetami dela inšpekcije. V zvezi s pobudo AAG je gradbena inšpekcija v zadevi gradnje povezovalnega kanal C0 po uradni dolžnosti uvedla inšpekcijski postopek. V inšpekcijskem postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v eni točki pa postopek še teče.


Investitor gradnje kolektorja C0 je Mestna občina Ljubljana (MOL), ki je sredstva za izvedbo projekta z naslovom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja pridobila iz naslova evropskih kohezijskih sredstev in v tem oziru nastopa v vlogi upravičenca. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pri tem projektu na podlagi Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta opravlja naloge posredniškega organa.  V tem okviru ima z investitorjem MOL sklenjeno pogodbo o sofinanciranju. Kot posredniški organ MOP izvaja tudi preverjanja po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU. V okviru teh preverjanj pri tem projektu MOP v skladu s svojimi pristojnostmi do sedaj nepravilnosti ni ugotovil. MOP je v preteklosti izvedel nekaj terenskih ogledov same gradnje kanala C0, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje in nepravilnosti v tem smislu niso bile zaznane. Na podlagi opozoril civilnih iniciativ se je pojavil dvom o ustreznosti tehničnih rešitev kanala čez vodovarstveno območje, zato je bila na MOP sprejeta odločitev o reviziji tehnične rešitve same izvedbe kanala na območju vodovarstvenega območja Jarški prod. Revizija bo omejena na traso med Tacnom in mostom čez Savo na Dunajski cesti. Ocenila naj bi ustreznost tehnične rešitve kanala in predlagala možne boljše rešitve.

 

Odgovor državnemu svetniku v zvezi s plačilom odškodnine za povzročeno škodo ob poplavah Drave 2012

 

Vlada RS je sprejela predlog odgovora vlade na vprašanje državnega svetnika Franca Goloba v zvezi s plačilom odškodnine za povzročeno škodo ob poplavah Drave 2012.


Vlada je v odgovoru me drugim navedla, da je 18. 2. 2015 sprejela Sklep o imenovanju pogajalske skupine, ki bo zastopala Republiko Slovenijo v pogajanjih z avstrijsko stranjo, v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi v RS 5. 11. 2012.


RS iz naslova plačila škode ob poplavah na Dravi 2012 s strani avstrijskega upravljavca hidroelektrarn Verbund GmbH še ni prejela nobenih sredstev, ker so postopki pred sodiščem še v teku, zato tudi ni moč okvirno napovedati časovnega okvira prejema sredstev. Ker postopki pred sodiščem še vedno potekajo, ni možno napovedati za katero škodo, ki je nastala na infrastrukturi ob poplavah 2012 bo avstrijska družba Verbund GmbH plačala RS. Sredstva, ki jih RS prejme iz naslova uspešnih oziroma dobljenih tožbenih zahtevkov, so sredstva integralnega proračuna, ki se porabljajo za plačilo nalog, ki se financirajo iz proračuna.

 

Imenovanje direktorja javnega zavoda Park Škocjanske jame

 

Vlada RS je za direktorja Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija, za dobo štirih (4) let, in sicer, od 1. 3. 2019 do 28. 2. 2023, z možnostjo ponovnega imenovanja, imenovala Stojana Ščuko, sedanjega vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda.


Statut Javnega zavoda Park Škocjanske jame me drugim določa, da svet zavoda predlaga ustanovitelju imenovanje direktorja zavoda. Direktorju javnega zavoda je mandat potekel 21. 1. 2019 zato je zavod na svoji spletni strani in na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje, 2. 11. 2018 objavil prosto delovno mesto: Direktor Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija.


Svet javnega zavoda je 27. 11. 2018 izvedel izbirni postopek, ki je vključeval razgovore z vsemi kandidati, ki so izpolnjevali formalne pogoje in tajno glasovanje, na katerem je bil izbran kandidat Stojan Ščuka in predlagal ministru za okolje in prostor, da vladi posreduje predlog za njegovo imenovanje.


Predlagan kandidat poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje tudi vse pogoje določene v Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda, kjer je določeno, da je za direktorja zavoda lahko imenovan kandidat, ki ima visoko izobrazbo ustrezne usmeritve, ima najmanj deset let delovnih izkušenj od tega najmanj pet let na vodstvenih delih, izkazuje sposobnost vodenja in organiziranja dela v zavodu, je dober poznavalec razmer v parku in obvlada najmanj en svetovni jezik.

 

*   *   *