Skoči na vsebino

NOVICA

Nadzori trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer za njihovo gojenje v letu 2018

Ljubljana, 24. 12. 2018 – Kljub temu, da se zdi trgovanje z deli divjih živali, kot so slonovina, rogovi nosoroga, luske luskavcev, tigrove kosti, medvedji žolč ali palisander za Slovenijo eksotična tema, dejstva kažejo, da je tudi Slovenija del prostora, kjer potekajo nekatere poti takšne ilegalne trgovine. V Sloveniji je od vseh naštetih domoroden le medved, katerega populacija je v Sloveniji v dobrem stanju, zavedati pa se je treba, da ilegalen lov in trgovina nekaterih drugih vrst povzroča drastičen upad mnogih populacij tudi nekaterih najbolj karizmatičnih živalskih vrst.

Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor skupaj z drugimi organi, zlasti policijo in carino, izvaja nadzor nad trgovino in zagotavljanjem ustreznih bivalnih razmer za gojenje živalskih in rastlinskih vrst, ki so zaščitene s tako imenovano konvencijo CITES - Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, in tistimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki so jih, zaradi grožnje, ki jo predstavljajo domačim živalskim in rastlinskim vrstam, na seznam dodale evropske države.


Inšpekcija je v letošnjem letu izvedla vrsto nadzorov na tem področju. V Mariboru je opravila izredni inšpekcijski pregled v manjšem stanovanju v večstanovanjskem objektu, v katerem ima stanovalec 41 terarijev. V terarijih ima 3 kuščarje in 6 pajkov, 46 odraslih kač in 4 mladiče. Gre za 21 različnih vrst kač, med katerimi so tudi nekatere vrste kober, ki so zavarovane s CITES konvencijo in modrasi, ki so zavarovani po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.


Inšpekcija je stanovalcu izdala odločbo, s katero mu je naložila, da mora zagotoviti, da se onemogoči pobeg živali tako iz terarijev, kot iz stanovanja. Kot drugo, pa mora označiti modrase, tako kot določa Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu. Ker slednjega ni naredil, mu je bila izrečena globa 500 evrov, izdan pa mu je bil tudi Sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo (1000 evrov), katerega rok še ni potekel. Sicer pa ima stanovalec za vse živali ustrezna dokazila o poreklu.


Gojitelju risov (CITES) je inšpekcija v prekrškovnem postopku izrekla globo v višini 1000 evrov, zaradi gojenja mladiča risa brez dovoljenja. Zavezanec bo moral v bodoče poskrbeti, da ne bo prišlo do parjenja v ujetništvu.


V nadzoru zadrževanja snežnih sov (CITES) v ujetništvu je bila izdana ureditvena odločba glede bivalnih razmer. Ker je zavezanec ni v celoti izpolnil, bo izdan sklep o dovolitvi izvršbe.


V inšpekcijskem postopku v zvezi z vrsto Sivi žako (CITES) nepravilnosti niso bile ugotovljene.


Inšpekcijski postopek glede zahtev CITES in zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer še poteka v Mini živalskem vrtu v Slovenskih Konjicah, ki je od julija 2018 lastnik dveh levov. V teku pa so tudi nadzori CITES vrst, zlasti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih bivalnih razmer pri gojitelju tujerodnih ujed (prerijskega, novozelandskega in arktičnega sokola), v trgovini z živalmi je v teku nadzor bivalnih razmer papig, nadzor bivalnih razmer opic bolivijski sajmiri, črnih čopičark, zlatoličnega gibona, šimpanza in medveda.


Inšpekcija je v letošnjem letu zasegla tudi tri predmete, ki jih je ponudnik hotel prodati kot kipce iz slonove kosti (CITES). Teče ugotovitveni postopek, ali gre dejansko za slonovo kost.


Cilj CITES konvencije (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora) je doseči, da trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja v naravi. Konvencija CITES zagotavlja različne režime varstva za več kot 30.000 vrst živali in rastlin ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih. EU je tem področju vzpostavila še nekoliko strožji način varstva, saj je npr. na seznam vrst vključila tudi nekatere vrste, ki niso CITES in dodala prepovedi ali omejiti uvoz vrst, ki veljajo za grožnjo domačim živalskim in rastlinskim vrstam. Krovno ureditev na tem področju v Sloveniji predstavlja Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami.

 

*   *   *