Skoči na vsebino

NOVICA

13. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 20. 12. 2018 - Vlada RS je na 13. redni seji obravnavala petnajst točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sprejet Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019

Vlada RS je izdala Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019. Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leto 2019 vključuje namene in ukrepe, ki so že bili določeni s programi porabe sredstev v prejšnjih letih.

Ob tem pa Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019 med drugim določa tudi nove namene porabe in ukrepe, kot so:

-Namen sodelovanje z gospodarstvom: ukrep Finančne spodbude za podjetja za naložbe v trajnostno mobilnost, Subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo in ukrep Podpora prehodu v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Gre za novost ob prepoznanju, da sicer brez sodelovanja zasebnega sektorja prehoda v nizkoogljično družbo ne bo mogoče izvesti.

- -Namen Zmanjševanja emisij v prometu: Ukrep spodbujanje razvoja trga alternativnih goriv v prometu, Nakup novih vozil za prevoz potnikov, pri čemer se bo sredstva namenjalo samo samo za sofinanciranje nakupa vozil na elektriko in vodik, in med upravičence uvrstilo vse občine, kar je prav tako novost.

- Namen Spodbuj-anje rabe obnovljivih virov energije: ukrepa Trajnostna lesena gradnja in Izgradnja dela ureditev HE Mokrice, pri čemer se bo spodbujalo tudi gradnjo novih stanovanj ter s tem dosegalo širše cilje trajnostnega razvoja.

- Namen Prilagajanje podnebnim spremembam: Izvajanje ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti, Sofinanciranje programov odprave posledic naravnih nesreč in ukrep Izgradnja in obnova večnamenskih akumulacij, ki smo ga dodali na pobudo MKGP v času medresorske obravnave, saj gre za zadrževalnike z več funkcijami.

- Namen in ukrep Raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb, pri čemer bo ključno, da raziskovalni in razvojni projekti izkažejo potencial za prijavo na Sklad za inovacije EU, s tem pa konkretne učinke na zmanjšanje emisij.
Med drugim pa se bo nadaljevalo z namenjanjem sredstev za mednarodno podnebno pomoč, prvič se predvideva tudi vplačilo v mednarodni Zeleni podnebni sklad. Nadaljevalo se bo sofinanciranje projektov, za katere je Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa LIFE (podnebnih projektov tega programa), ter prvič namenilo sredstva za izvajanje prvega podnebnega integralnega projekta LIFE CARE4CLIMATE. V podobni obliki se bo nadaljevalo sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ob tem pa sredstva predvidelo tudi za programsko sofinanciranje dela NVO. Omogočeno je kot do sedaj tudi financiranje priprave strokovnih podlag s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.

V programu je zapisano, da  se pričakuje priliv v višini 64 milijonov evrov v letu 2019, torej v približno enaki višini kot so bili prilivi v sklad v letu 2018, ob tem pa  se ocenjuje prenos sredstev iz leta 2018 v višini 84 mio evrov. Skupaj bo tako sklad namenil 148 milijonov evrov v letu 2019 za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

 

 

Sprememba in dopolnitev Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto.

Sprememba in dopolnitev uredbe je bila potrebna zaradi odprave neskladja med tekstualnim in grafičnim delom DLN.

 

Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Sprejeta uredba uvaja razlikovanje nagrobnih sveč na elektronske in druge nagrobne sveče. Te se kljub podobni sestavi po končani uporabi pomembno razlikujejo, saj je masa odpadne elektronske nagrobne sveče skoraj enaka masi nove, medtem ko je masa drugih odpadnih nagrobnih sveč zaradi zgorevanja sestavin bistveno manjša kakor pri novih nagrobnih svečah. 

Podatki o količini nagrobnih sveč bodo uporabljeni za izračun obveznosti proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov nagrobnih sveč pri ravnanju z nastalimi odpadnimi nagrobnimi svečami, bo ločena evidenca elektronskih in drugih nagrobnih sveč, danih na trg, pripomogla k natančneje določenemu deležu obveznosti prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč in boljšemu delovanju sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

 

Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor

 

Vlada RS je izdala Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor.

Direktiva 2008/50/ES določa obveznost priprave načrtov za kakovost zraka na območjih, kjer so mejne vrednosti onesnaževal v zraku presežene. Prvi načrt za območje Mestne občine Maribor je bil sprejet na leta 2013, nato pa leta 2015 Podrobnejši program ukrepov. Noveliran Odlok o načrtu kakovosti zraka na območju mestne občine je bil skupaj s podrobnejšim programom ukrepov sprejet 12. 10. 2017.

 

Po izvedenih meritvah onesnaženosti zraka in oceni kakovosti zraka v Občini Miklavž na Dravskem polju, je bilo ugotovljeno preseganje mejnih vrednosti delcev, zato je vlada dopolnila Uredbo o kakovosti zraka tako, da je v območje aglomeracije Maribor vključila tudi območje te občine.

 

Predlog Odloka o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor je pripravljen na podlagi veljavnega odloka tako, da se ohranijo ukrepi iz obstoječega odloka za Mestno občino Maribor in se hkrati razširijo še na območje Občine Miklavž na Dravskem polju.

Vsebinsko je razlika v odloku samo v tem, da nekateri ukrepi veljajo za obe občini, nekateri pa samo za eno (občina Miklavž na Dravskem polju na primer nima daljinskega ogrevanja in ukrepi na tem področju za njih ne veljajo).

 

Načrt vsebuje čez 60 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre: spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (na primer daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb in boljše posluževanje kurilnih naprav); promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa ter zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest); druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).

 

 

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje za leto 2019

 

Vlada RS je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2019.

Na podlagi uredb o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališč ter naravnih zdravilišč, vlada s sklepom določi faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

Ta faktor za leto 2019 znaša 0,6.. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Določitev tega faktorja je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto.

Obveznost plačila koncesnine predstavlja redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Uredbe določajo postopno plačevanje plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 odstotkov celotnega plačila za koncesijo.

Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2019 na podlagi določenega faktorja (D) znašal okvirno 980 tisoč evrov, kar je za približno 280 tisoč evrov več kot v letu 2018. Vrednost samega faktorja (D) neposredno ne vpliva na spremembo višine koncesnine, ker je enak vrednosti faktorja v letu 2018. Razlog povečanju celotnega priliva v letu 2019 napram tekočemu letu je višji faktor C (povprečna letna cena toplote za 1 MJ, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja), ki je ena izmed spremenljivk v enačbi za izračun višine plačila za koncesijo, višji delež plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 %, med tem ko je bil v letu 2018 - 80 % in večje število zavezancev.

 

Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za ogrevanje za leto 2019

 

Vlada RS je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2019.

Na podlagi uredb o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja vlada sprejme obravnavani sklep za določitev faktorja (D) v enem letu od uveljavitve teh uredb.

Faktor za leto 2019 znaša 0,5.

Obveznost plačila koncesnine v skladu z zgoraj navedenimi uredbami o koncesijah za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja predstavlja redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Določeno je postopno plačevanje plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 % celotnega plačila za koncesijo. Faktor D je definiran kot faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Določitev tega faktorja je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto.

Celotni priliv iz naslova plačila za koncesijo po zgoraj navedenih uredbah bo v letu 2019 na podlagi določenega faktorja znašal okvirno 157 tisoč evrov, kar je za približno 43 tisoč evrov več kot v letu 2018. Vrednost samega faktor ne vpliva na spremembo višine koncesnine, ker je enak vrednosti faktorja v letu 2018. Razlog povečanju celotnega priliva v letu 2019 napram tekočemu letu je višji faktor C (povprečna letna cena toplote za 1 MJ, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja), ki je ena izmed spremenljivk v enačbi za izračun višine plačila za koncesijo, in višji delež plačila za koncesijo, ki v letu 2019 znaša 90 %, medtem ko je bil v letu 2018 - 80 %.

 

Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2019

 

Vlada RS je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2019.

Na podlagi uredb o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač je vlada s sklepom določila višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2019, ki znaša 1,514 evra.

Za leto 2019 je priliv iz naslova koncesij za rabo vode za proizvodnjo pijač iz zadevnih uredb ocenjen na približno 503 tisoč evrov.

Faktor, ki predstavlja višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, se izračuna na podlagi: vsote vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v evrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražene v 1.000 litrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo, izražene v 1.000 litrih; letne količine na območju RS odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražene v 1.000 litrih.

 

Določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018

 

Vlada RS je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018.

Osnovni namen določitve deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe s sklepom je zagotovitev podlag za usklajeno ravnanje družb za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcev javne službe ter za preverjanje in nadziranje izpolnjevanja predpisanih obveznosti prevzema in oddaje odpadne embalaže, ki jih družbam za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcem javne službe nalaga Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

 

Nekaj podjetij je med letošnjim letom vložilo popravke obračunov okoljske dajatve za prvo četrtletje leta 2018, kar ima vpliv na deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018, kot so bili določeni s Sklepom o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018.  

 

Na podlagi osveženih podatkov Finančne uprave RS so bili ponovno opravljeni vsi izračuni v skladu z metodologijo iz priloge 2B iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in na novo določeni deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018.

 

 

Odločba o prenehanju koncesije za rabo vode, podeljene družbi Unior

 

Vlada RS je izdala odločbo, s katero se ugotovi, da je v celoti prenehala koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11, podeljena z odločbo z dne 21. 3. 2018, družbi Unior Kovaška industrija d. d., Zreče.

Družba Voda Rogla, proizvodnja in prodaja pijač d. o. o., Stranice, je vložila zahtevo za prenos koncesije za rabo podzemne vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 na podlagi Zakona o vodah. Podani zahtevi za prenos koncesije je bilo ugodeno, zato je vlada izdala odločbo o prenosu koncesije z dosedanjega koncesionarja, družbe Unior d. d., na novega koncesionarja, družbo Voda Rogla d. o. o. V skladu z navedenim je vlada na podlagi Zakona o vodah izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju koncesije, ki je bila podeljena družbi Unior.

 

Aneks h koncesijskima pogodbama za Terme Čatež in Paradajz

 

Vlada RS je sprejela sklep za sklenitev  aneksov h koncesijskima pogodbama z dne:

29. 1. 2016 s koncesionarjem Terme Čatež d. d., Čatež ob Savi, Brežice v zvezi z rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72;

20. 1. 2016, s koncesionarjem, družbo Paradajz d. o. o., Renkovci, Turnišče v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine Re-1g/11 za ogrevanje objektov družbe Paradajz.

Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Jureta Lebna.

V aneksu za Terme Čatež se v skladu z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, koncesionarju določi obveznost plačila nadomestila za rabo vode za obdobje 2005-2013 ter za leti 2014 in 2015, izračun višine nadomestila in način plačila nadomestila ra rabo vode.

Vlada je 23. 8. 2018 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Paradajz d. o. o. iz vrtine Re-1g/11, v kateri je določen povečan obseg vodne pravice in t. i. uvajalno obdobje, uvedeno zaradi začetka vračanja neonesnažene podzemne vode skozi reinjekcijsko vrtino Re-r2g, ki traja dve leti od dneva začetka vračanja podzemne vode, ter obveznost izvajanja monitoringa vrnjene neonesnažene podzemne vode. Zaradi navedenih sprememb uredbe je potreben navedeni aneks. V aneksu, ki bo sklenjen med Republiko Slovenijo, kot koncedentom in družbo Paradajz, kot koncesionarjem, se določi povečan obseg vodne pravice za dodatnih 100.000 m3/leto, kar znaša skupno 336.520 m3/leto, identifikacija reinjekcijske vrtine Re-r2 in uvajalno obdobje vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik, v katerem se višina plačila za koncesijo izračuna skladno z novo enačbo, ter obveznost izvajanja monitoringa vrnjenih količin podzemne vode.

 

Poročilo o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih pri ravnanju s komunalnimi odpadki

 

Vlada RS se je seznanila s poročilom o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih v zvezi s pozivom Računskega sodišča RS  za odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri ravnanju s komunalnimi odpadki. V poročilu je podano, da  se aktivnosti, predvidene s popravljalnimi ukrepi s področju stalnih nalog izvajajo. V zvezi s pripravo predpisov pa so  aktivnosti, z izjemo Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je po pregledu prispelih pripomb iz javne obravnave ponovno v fazi priprave, izvedene.

 

Tretje letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

 

Vlada RS se je seznanila s Tretjim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov (OP) zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TPG) do leta 2020

 

Tretje letno poročilo o izvajanju OP TGP 2020 kaže, da RepublikaSlovenija letni cilj  omejevanja emisij TGP iz t. i. ne- ETS sektorjev (promet, kmetijstvo, stavbe, ne-ETS industrija, odpadki, ne-ETS energetika) za leto 2016 dosega. Emisije TGP iz teh sektorjev so bile v letu 2016 za 9 % nižje od cilja postavljenega na osnovi EU Odločbe o porazdelitvi prizadevanj držav članic za zmanjšanje emisij TGP. Trenutno izpolnjevanje letnih ciljev pa še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij TGP iz ne-ETS sektorjev. Spodbudni trend zmanjševanja iz preteklih let se je npr. obrnil, saj je bilo v letu 2016 drugo leto zapored zabeleženo povečanje emisij. Po 2,3-odstotni rasti v letu 2015, je ta v letu 2016 znašala 5 %. Predhodni podatki o ne-ETS emisijah TGP za leto 2017 sicer nakazujejo na njihovo ponovno zmanjšanje za približno 2 %.

 

V zadnjih letih se je izkazalo, da je trend emisij TGP iz ne-ETS sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju  promet, ki predstavlja vir okrog polovice vseh ne-ETS emisij. Spreminjanje trendov emisij iz prometa je odraz kompleksnih dejavnikov, med drugim nanje pomembno vplivata tudi rast BDP in tranzitni promet v povezavi s cenami motornih goriv v Republiki Sloveniji. Na področju ukrepanja so bili prepoznani nekateri pomembni koraki naprej (npr. sprejetje Celostnih prometnih strategij, napredek na področju zelene proračunske davčne reforme, trend vključevanja v ekološko kmetijstvo itd.),  bo pa za doseganje ciljev iz OP TGP potrebno ukrepanje okrepiti. Za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo tako med drugim treba zagotoviti tudi uspešno zmanjševanje t. i. okolju škodljivih subvencij in vzpostaviti celovit sistem za informiranje, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje o problematiki podnebnih sprememb.

 

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko etažnih lastnikov

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Zvonka Černača v zvezi s problematiko etažnih lastnikov.

Poslanec je v poslanskem vprašanju izpostavil problematiko etažnih lastnikov, ki živijo v večstanovanjskih stavbah. Etažni lastniki, združeni v Združenje etažnih lastnikov Slovenije (ZELS), želijo, da se jih aktivno upošteva pri pripravi sprememb stanovanjske zakonodaje, a ne tako, da se jih vabi zgolj na predstavitev zaključkov, ki naj bi bili pripravljeni skupaj z upravniki. Etažni lastniki predlagajo, da se pristopi k pripravi novega zakona o upravljanju in vzdrževanju vseh etažnih nepremičnin, ne zgolj kot kot novela Stanovanjskega zakona v delu, ki se nanaša na večstanovanjske stavbe. Na ta način bi bile po njihovem mnenju izpuščene na primer garažne hiše, kotlovnice ter poslovne in kombinirane stavbe.

MOP v odgovoru med drugim navaja, da je že v letih 2015 in 2016 začel pripravljati spremembe in dopolnitve Stanovanjskega zakona. V okviru javne razprave je MOP prejel vrsto pripomb na predlagane spremembe, med drugim tudi v smeri, da naj se pripravi nov zakon v celoti. Zato je MOP, po tehtnem razmisleku, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona umaknil iz procedure in pristopil k pripravi novega zakona. Nov zakon bo celovito uredil področje upravljanja, nove oblike stanovanjskega bivanja, javni najemniški sklad, najemna razmerja, uvedel stroškovno najemnino in stanovanjski dodatek. Okrepil bo tudi vlogo stanovanjske inšpekcije.

 

Vlada se zaveda, da stanovanjska zakonodaja vpliva na življenje velike skupine deležnikov, predvsem pa etažnih lastnikov, zato bo oblikovanje rešitev in ukrepov vodeno skupaj in enakopravno z vsemi deležniki. Minister za okolje in prostor bo opravil tudi posvet z ZELS. V postopku priprave novega Stanovanjskega zakona bo minister vodil dvostopenjski dialog z    deležniki. Trenutni osnutek zakona bo pregledan skupaj z deležniki, na podlagi tega pregleda bodo pripravljene ustrezne dopolnitve, pri čemer bo tako dopolnjen osnutek  ponovno pregledan skupaj z deležniki. Šele tako pripravljen in usklajen osnutek zakona bo šel v medresorsko usklajevanje in v vladno obravnavo.

 

Imenovanje direktorice Javnega zavoda Kozjanski park

 

Vlada RS je z jutrišnjim dnem imenovala Mojco Kunst na mesto direktorice Javnega zavoda Kozjanski park, in sicer za dobo štirih let do 20. 12. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja.  

 

Mojca Kunst je na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1996 pridobila naziv univerzitetni diplomirani inženir geologije. Od 1. 4. 2005  naprej je zaposlena v Javnem zavodu Kozjanski park, in sicer do 31. 12. 2007 kot Vodja službe za informatiko in dokumentalistiko, od 1. 1. 2008 dalje pa  je v parku zaposlena kot Vodja službe za ohranjanje narave, izvajanje nadzora, izobraževanje in razvoj podeželja. Delo parka in področje ohranjanja narave dobro pozna, svoji vlogi  je priložila tudi tudi zamisel razvoja in delovanja javnega zavoda.                                                                                                                                                                                                                                                                                                            

Imenovanji in razrešitvi članov sveta javnega zavoda Inštituta za vode RS

 

Vlada RS je kot predstavnika ustanovitelja v Svetu Inštituta za vode RS z dnem 21. 12. 2018  za dobo štirih let, in sicer do 20. 12. 2022 imenovala Barbaro Merše in dr.  Jožeta Uhana, oba predstavnika Ministrstva za okolje in prostor. Vlada RS je  namreč z mesta predstavnika ustanovitelja v svetu Inštituta za vode RS razrešila Leon Behina in mag. Joška Kneza, ki sta podala odstopni izjavi.