Skoči na vsebino

NOVICA

10. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 29 11. 2018 - Vlada RS je na današnji 10. redni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Predlog Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami

 

Vlada RS je sprejela besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami ter ga posredovala Državnemu zboru RS  v obravnavo po nujnem postopku. Prekomerno nakopičene količine komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javnih služb oziroma upravljavcih pokopališč terjajo hitro in interventno ukrepanje za zmanjšanje teh količin ter z njimi povezanih tveganj. Predlagani zakon daje zakonsko podlago za interventno ukrepanje države, ki je potrebno zaradi odvrnitve tveganja za zdravje ljudi in onesnaževanja okolja, do katerega je privedlo kopičenje komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč. Kasnejši sprejem zakona ima lahko nepopravljive posledice, saj lahko zaradi nakopičene komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč pride do dejanskega onesnaženja okolja in ogrožanja zdravja ljudi, hkrati pa pomeni tudi tveganje za neizpolnjevanje ciljev na področju ravnanja z odpadki, določenih na ravni Evropske unije (nakopičena komunalna odpadna embalaža otežuje ali celo onemogoča postopke recikliranja).

 

Ker gre za tveganje, ki že obstoji, in ga je treba odpraviti v najkrajšem možnem času, vlada predlaga, da se ob upoštevanju 143. in 144. člena Poslovnika Državnega zbora RS, zakon sprejme po nujnem postopku. Predlagani zakon temelji na 11. členu ZVO-1 (načelo subsidiarnega ukrepanja), po katerem država skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja in krije stroške odprave teh posledic tudi v primeru, ko posledic obremenjevanja okolja ni mogoče odpraviti drugače.

Iz podatkov Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je razvidno, da se količine komunalne odpadne embalaže (9.060 ton) in odpadnih nagrobnih sveč (1305 ton) kopičijo pri izvajalcih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb in nekaterih upravljavcih pokopališč. Cilj predlaganega zakona je zagotoviti pravno podlago za interventno ukrepanje države, ker nakopičena komunalna odpadna embalaža in odpadne nagrobne sveče niso bile prevzete in obdelane v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ter ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlagani zakon kot interventni ukrep določa, da ravnanje z nakopičeno komunalno odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami zagotovi Republika Slovenija. V predlaganem zakonu je določeno tudi, da ima Republika Slovenija pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov.

 

Ministrstvo za okolje in prostor  (MOP) krije stroške ravnanja z odpadno embalažo do 120 EUR (z DDV) na tono.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s pripravo 6. nacionalnega poročila o biotski raznovrstnosti

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s pripravo 6. nacionalnega poročila o biotski raznovrstnosti.

 

Vlada na poslančevo prvo vprašanje med drugim odgovarja, da v tej fazi še ne more podati konkretnega odgovora glede ključnih ugotovitev stanja, saj je 6. nacionalno poročilo o biotski raznovrstnosti še v pripravi. Format poročanja narekuje opis nacionalnega prispevka k doseganju globalnih ciljev biotske raznovrstnosti ter oceno učinkovitosti sprejetih ukrepov, opredelitev pridobljenih izkušenj ter tehničnih, znanstvenih in zmogljivostnih potreb.

 

 Na drugo vprašanje vlada odgovarja, da si Slovenija prizadeva izvajati monitoringe v obsegu, ki omogoča spremljanje stanja ohranjenosti vseh evropsko pomembnih vrst ter vrst in habitatnih tipov, ki so ključni kot kazalci stanja. V zadnjih letih poteka monitoring nekaterih taksonomskih skupin (npr. raki, hrošči, metulji, ribe, ptice, netopirji, ter velike zveri), v prihodnje pa je treba razširiti obseg vrst in habitatnih tipov, vključenih v monitoring. V odgovoru na tretje vprašanje vlada med drugim odgovarja, da nacionalno poročilo o biotski raznovrstnosti ni dokument, ki bi opredeljeval bodoče politike in ukrepe zagotavljanja biotske raznovrstnosti, bo pa ena od osnov za njihovo pripravo.

 

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi v zvezi z ravnanjem kmetovalcev z bobri

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z ravnanjem kmetovalcev z bobri.

 

Vlada med drugim odgovarja, da naseljevanje bobra v Sloveniji poteka naravno spontano, brez antropogenih intervencij ali regulacij. Z rastočo populacijo bobrov in njeno širitvijo se povečuje število škodnih primerov v kmetijstvu. Ti se pojavljajo predvsem na urbanih odsekih in v kmetijski krajini, kjer je pas obrežne vegetacije praviloma močno zožen ter na odsekih, kjer so se njive, vrtovi in sadovnjaki močno približali obrežju vodotokov.  V primeru povzročenih škod se lastniki večinoma obračajo na Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije ter upravljalce zavarovanih območij (Krajinski park Kolpa, Regijski park Kozjansko). Strokovni delavci že v teh primerih svetujejo lastnikom izvedbo ukrepov za preprečevanje škode, v primerih, ko pa te ni mogoče preprečiti, pa je možnost izplačila odškodnine. Komunikacija z javnostmi za pripravljanje na sobivanje z bobrom se aktivneje odvija od leta 2015, ko je bil organiziran prvi mednarodni Bobrov dan na ravni Slovenije. Aktivnosti usmerja Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter upravami parkov KP Ljubljansko barje, KP Kolpa in RP Kozjansko. Terenske predstavitve za lastnike so v tem sklopu organizirane predvsem na območjih, kjer je več stikov ljudi z bobri. V različnih medijih so bili objavljeni tudi ustrezni informacijski in izobraževalni prispevki. Za uspešno in celovito uravnavanje sobivanje bobra in človeka poteka priprava strategije ohranjanja bobra. Opredelila bo cilje, ukrepe za ohranitev bobra v Sloveniji ter ukrepe za aktivno upravljanje z njim. Vlada odgovarja tudi, da je bober zavarovana vrsta  in da je ugodno stanje zagotovljeno z ohranjanjem življenjskega prostora (večinoma znotraj območij Natura 2000) in varstvenim režimom za zavarovano vrsto (prepoved uničevanja ali poškodovanja posameznih živali).

 

Poročilo nadzornega sveta javnega podjetja INFRA

 

Vlada RS je obravnavala Poročilo nadzornega sveta (NS) javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o., glede ugotovljenih nepravilnosti direktorja javnega podjetja.

 

NS ni podal soglasja direktorju Infra d.o.o. za podpis Prodajne pogodbe za nakup zemljišč na območju koncesije niti ni podal soglasja za prenos koncesijske pravice za izkoriščanje mineralnih snovi iz prenosnika Kostak d.d. na javno podjetje Infra d.o.o. Zavrnitev soglasja za podpis pogodbe je NS utemeljil s stališčem, da direktor ni imel pooblastila Vlade RS za predlagan podpis pogodbe. S prenosom koncesije na javno podjetje INFRA d.o.o., za katero ni bil izkazan interes države, bi  tudi finančno breme obveznosti, ki bi jih moral izvajati obstoječi koncesionar in strošek nadomestila za škodo zaradi zmanjšanih prihodkov iz naslova rudarske pravice prešla v breme države. V zvezi z očitki NS je direktor javnega podjetja INFRA d.o.o. izpostavil, da mu je podeljeno pooblastilo, da v imenu in na račun RS pridobiva vsa zemljišča v območju koncesije za hidroelektrarno Brežice. Predlog pogodbe je po stališču direktorja potrebno šteti kot pogodbo za pridobitev zemljišč, predviden z namenom zagotovitve poplavne varnosti na HE Brežice. Predlogu prodajne pogodbe je bilo priloženo tudi Poročilo ocene vrednosti pravic na nepremičninah in določitev nadomestila za škodo. Glede ocene vrednosti je bila uporabljena metoda donosa nepremičnin. Glede ocene nadomestila za škodo, pa je predpostavljeno, da bi lastnik zemljišč na podlagi novih koncesij do leta 2033 lahko izčrpal mineralno surovino, razlastitev pa bi nastopila po izteku koncesijske pogodbe.

 

NS ugotovil tudi, da je direktor javnega podjetja INFRA d.o.o. sklenil pogodbo »Gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema na Pijavškem«, in sicer brez pridobljenega predhodnega soglasja NS. V zvezi z navedenim očitkom NS, je direktor javnega podjetja INFRA pojasnil, da je šlo za nenamerno napako. Direktor je takoj, ko je ugotovil svojo napako, pogodbo predložil v soglasje NS. Vlada RS meni, da je direktor javnega podjetja INFRA d.o.o. v zvezi z nepravilnostmi na katere je opozoril NS, zadovoljivo pojasnil svoja ravnanja. Vlada ugotavlja, da ima direktor javnega podjetja INFRA še zaupanje ustanovitelja, ki pa je pogojeno z nadaljnjim zakonitim in strokovnim opravljanjem funkcije direktorja.

 

*   *   *