Skoči na vsebino

NOVICA

Uvrščanje negradbenih trajnostnih ukrepov v načrt urejanja porečij s poudarkom na protipoplavni varnosti in primerih dobre prakse

Ljubljana, 22. 11. 2018 – V prostorih Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika je potekala okrogla miza na temo Uvrščanja negradbenih ukrepov v načrt urejanja porečij s poudarkom na protipoplavni varnosti. Predsednik organizatorja dogodka Komisije za hidrogeografijo Peter Frantar je v uvodu opisal dobre prakse, ki neposredno naslavljajo ukrep Poplavne direktive »U6 - Izobraževanje in ozaveščanje o poplavni ogroženosti«, in jih v primerih akcij »Sporoči poplavo« in »Akcija postavljanja oznak visokih voda« izvajajo nevladne organizacije in državne ustanove. Komisija za hidrogeografijo tako povezuje Univerzo v Ljubljani, Primorsko univerzo, Univerzo v Mariboru, Direkcijo RS za vode, Agencijo RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za šolstvo, Društvo učiteljev geografije Slovenije, učitelje in učence srednjih in osnovnih šol, občine, lokalna društva in prebivalstvo.

Državni sekretar Simon Zajc je poudaril pomembno vlogo vključenosti splošnih in strokovnih javnosti v proces upravljanja voda, s tem namenom so pred kratkim izdali javni poziv nevladnim organizacijam k sodelovanju z MOP.


Direktor DRSV Tomaž Prohinar je omenil potrebo po čim boljši obveščenosti in ozaveščenosti prebivalstva v zvezi z ustreznim ravnanjem in obravnavanjem voda kot zelo pomembnim prostorskim dejavnikom, vodarski stroki in celotnemu področju pa se žal namenja premalo pozornosti in prioritet. Omenil je prednost ostalih področij pred področjem upravljanja voda, saj imajo večjo zakonsko zaslombo pri odobritvi ali zavrnitvi predlaganih posegov v prostor.


Milan Kobal (nosilec predmetov iz hudourništva na Biotehniški fakulteti UL) je opozoril na pomen odgovornega ravnanja vseh, ki izvajajo sečnjo v gozdovih, saj prav nepospravljene veje in neprimerno odložena hlodovina, kakor tudi les iz nesaniranih gozdov povzročajo zastajanje vode in prelivanje te iz strug polnih lesnega plavja. Tega se, po njihovih študijah, na kilometer struge nabere tudi za 15 m3.


Lidija Globevnik (Društvo vodarjev Slovenije) je med drugim pojasnila, da vodotokom največkrat ne moremo pustiti svojega toka in rednega razlivanja, saj so gozdna, kmetijska ali urbanizirana zemljišča, ki segajo prav do vodotokov, praviloma v lasti nekoga, kateremu bi razlivanje vode ali prestavljanje rečnih strug, predstavljalo neposredno škodo.


Predstavnica Gasilske zveze Slovenije Janja Kramer Stajnko je orisala njihovo »interventno« vlogo pri reševanju omenjenih situacij, kot tudi dejstvo, da bi lahko ljudje storili mnogo več na področju varovanja sebe in svojega premoženja, za to pa je potrebno dvigniti stopnjo ozaveščanja na višjo raven. K tem lahko veliko pripomorejo prav nevladne organizacije ter strokovna združenja, tudi preko podobnih strokovnih dogodkov.


Mojca Dolinar (ARSO) je izpostavila pomembno vlogo učinkovitega monitoringa in na podlagi tega objavljenih opozoril, ki pravočasno dosežejo prebivalstvo na ogroženih območjih.
Predstavniki Komisije za hidrogeografijo predlagajo večje vključevanje nevladnih strokovnih javnosti v proces učinkovitejšega in ustreznejšega upravljanja voda, kakor tudi povezovanje delovanje  ministrstev (MOP, MKGP).


Državni sekretar Simon Zajc je na koncu omenil, da ravno v teh dneh potekajo pogovori med MOP in MKGP na temo bolj usklajenega delovanja vseh odgovornih inštitucij, kar bo pripomoglo k boljšim rezultatom na področju upravljanja voda ob hkratnem zagotavljanju čim boljšega stanja naravnega okolja na splošno in zmanjševanju poplavne ogroženosti.

 

*   *   *