Skoči na vsebino

NOVICA

Državni sekretar Simon Zajc na predstavitvi rezultatov projekta Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21)

Ljubljana, 20. 11. 2018 - Državni sekretar Simon Zajc je nagovoril udeležence predstavitve prvih rezultatov projekta Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki sta jo organizirala Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Agencija RS za okolje (ARSO). Državni sekretar Zajc je poudaril, da so podnebne spremembe že tu in da meritve kažejo na znaten trend dvigovanja temperature zunanjega zraka, na spremembe pri pojavljanju padavin, priča smo tudi bolj pogostim in širše izraženim ekstremnim vremenskim dogodkom. V prihodnje pričakujemo še večje in bolj izražene spremembe podnebja. Kateri pa so vplivi spremembe podnebja, ki jih pričakujemo na območju Slovenije, v kolikšni meri se bodo ti izrazili ter ob kakšnih predpostavkah in s kolikšno negotovostjo jih ocenjujemo, so ravno vprašanja na katera odgovore ponuja projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21).

Državni sekretar Zajc je dejal, »da si želimo, da se zavedanje o pričakovanih vplivih podnebnih sprememb v Sloveniji razširi, ter da to zavedanje temelji na podlagi poznavanja strokovnih rezultatov podnebnih projekcij, ter kakovostnega dela strokovnih služb. V Sloveniji se s tovrstno pripravo podrobnih podatkov o prihodnjih spremembah podnebja uvrščamo med najbolj napredne evropske države.«

 

V Poročilu so zbrane najpomembnejše ugotovitve glede projekcij podnebnih značilnosti temperature zraka in tal, višine padavin in hidroloških spremenljivk do konca 21. stoletja. Kakovostni podatki so temelj za učinkovito načrtovanje ukrepov prilagajanja spremenjenim podnebnim razmeram. Z njihovo pomočjo se lahko hitreje in učinkoviteje odzivamo na potrebe naše družbe ter prispevamo k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti okolja, narave in premoženja, trajnostni oskrbi z naravnimi viri ter učinkovitejšemu gospodarstvu. Želimo, da bodo v publikaciji predstavljene podnebne projekcije učinkovita pomoč tako pri prilagajanju na podnebne spremembe kot tudi pri drugih strateških odločitvah in načrtih.

 

Projekcije za prihodnje podnebje v Sloveniji

 

Kako se bo spreminjalo podnebje v prihodnosti, je odvisno od uspeha človeštva pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Ocene sprememb smo pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov. Optimistični scenarij izpustov se najbolj približa ciljem Pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drastično omejiti izpuste toplogrednih plinov. Zmerno optimistični scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec stoletja. Pri pesimističnem scenariju pa se večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva. 

 

Spremembe temperature

 

Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Po optimističnem scenariju izpustov bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 zrasla za približno 1,3 °C, po zmerno optimističnem scenariju za približno 2 °C in po pesimističnem scenariju  za približno 4,1 °C. Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev poleti. Po optimističnem scenariju se bo povprečno število vročih dni v Sloveniji, ko temperatura zraka preseže 30 °C, do konca stoletja povečalo za približno 6 dni, po zmerno optimističnem scenariju za približno 11 dni,  po pesimističnem scenariju pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.

 

Skladno z dvigom temperature zraka se bo ogreval površinski sloj tal, oboje pa bo vplivalo na fenološki razvoj rastlin in dolžino rastne dobe. Spomladanski fenološki razvoj rastlin bo zgodnejši; v primeru srednje optimističnega scenarija izpustov bo olistanje gozdnega drevja približno dva tedna, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa celo do 40 dni zgodnejše kot v primerjalnem obdobju 1981 – 2010. Dolžina rastne dobe se bo podaljševala sorazmerno z dvigom temperature, zgodnejši bo njen začetek spomladi in kasnejši zaključek jeseni. Pogostost spomladanskih pozeb bo ostala na podobni ravni kot v primerjalnem obdobju 1981 – 2010.

 

Spremembe padavin

 

Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 do 20 %. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi nad 60 % več zimskih padavin kot v primerjalnem obdobju. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov in deloma modela, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti padavin.

Kazalniki, s katerimi merimo izjemne padavine, kažejo, da se bosta povečali tako jakost kot pogostost izjemnih padavin, povečanje pa bo najbolj izrazito v primeru pesimističnega scenarija izpustov .

 

Spremembe vodne bilance

 

Skladno z rastjo temperature zraka se bo v Sloveniji do konca stoletja nadaljevala tudi rast referenčne evapotranspiracije. V zmerno optimističnem scenariju izpustov  bo v primerjavi z obdobjem 1981–2010 referenčna evapotranspiracija v slovenskem povprečju zrasla za približno 8 %, v  pesimističnem scenariju izpustov pa za približno 16 %. Porast referenčne evapotranspiracije po Sloveniji ne bo enakomeren, različen bo tudi med letnimi časi.

 

Šestdesetdnevni vodni primanjkljaj se bo v zmerno optimističnem scenariju izpustov v primerjavi z obdobjem 1981–2010 povečal le v sredini stoletja, v poletnem in jesenskem času, do 70 mm. Proti koncu stoletja se bo nato zopet zmanjšal na nivo primerjalnega obdobja. V pesimističnem scenariju izpustov se bo primanjkljaj povečal šele ob koncu stoletja, prav tako poleti in jeseni, ko bodo spremembe ponekod tudi večje od 70 mm, pozimi pa se bo zmanjšal v zadnjih dveh obdobjih tudi do 70 mm. 

 

Ne glede na scenarij izpustov toplogrednih plinov se bo povprečno letno napajanje podzemne vode v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do konca stoletja povečalo v povprečju do 20 %. Izstopa severovzhodna Slovenija, kjer lahko povečanje preseže 30 %.

 

Spremembe pretokov rek

 

Večjih sprememb srednjih letnih pretokov v Sloveniji v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 po vseh scenarijih izpustov ni pričakovati, z izjemo severovzhoda, kjer se lahko pretoki po zmerno optimističnem scenariju izpustov do konca stoletja povečajo do 30 %. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo v sredini stoletja na severovzhodu povečanje do 40 %. Srednje letne konice se bodo po vseh scenarijih izpustov v primerjavi z obdobjem 1981 – 2010 povečale povsod po državi, v povprečju od 20 do 30 %. Povečanje se bo od bližnje prihodnosti proti koncu stoletja stopnjevalo. Največje povečanje konic bo na severovzhodu države, kjer bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov znašalo do približno 30 %. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo povečanje proti koncu stoletja med 20 in 40 % na skoraj vseh vodomernih postajah. Celotno poročilo je skupaj s prilogami dostopno na spletnih straneh ARSO – Vremenski portal Meteo.si.

 

*   *   *

 

Predstavitve z dogodka:

 

- Projekt OPS21 v okviru izvajanja strategije prilagajanja podnebnim spremembam (Barbara Simonič)

- O projektu in podnebnih projekcijah (Mojca Dolinar)

- Temperature v 21. stoletju (Gregor Vertačnik)

- Padavine v 21. stoletju (Renato Bertalanič)

- Pretoki rek v 21. stoletju (Mira Kobold)