Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Leben na prvem svetovnem kongresu o učinkovitem upravljanju prostorskih informacij izpostavil pomen prostorskih informacij

Deqing (Kitajska), 20. november - Minister za okolje in prostor Jure Leben se je na povabilo Ljudske republike Kitajske in Združenih narodov (ZN) v Deqingu na Kitajskem udeležil prvega svetovnega kongresa o učinkovitem upravljanju prostorskih informacij (UNWGIC). Namen prvega tovrstnega svetovnega kongresa je spodbujanje celovitega dialoga o globalnem upravljanju geoprostorskih informacij. Kitajska namreč v okviru ZN prevzema iniciativo na tem pomembnem področju. Kongresa, ki so ga organizatorji naslovili "Geospatial Way to a Better World", se udeležuje preko 2000 predstavnikov politike, stroke in nevladnih organizacij.

Ob robu zasedanja se je minister Leben v ponedeljek (19. novembra) na bilateralnem srečanju sestal s kitajskim ministrom, pristojnim za naravne vire Hao Lujem. Ministra sta se strinjala, da je moč dobre odnose med državama nadgraditi na področju varovanja in upravljanja z naravnimi viri. V ospredju pogovorov je bila izmenjava izkušenj upravljanja s prostorskimi podatki, vodnimi viri, revitalizacije onesnaženih območij ter o prioritetah sodelovanja med Kitajsko in EU na področju naravnih virov. Ministra sta se dogovorila o izmenjavi ekspertov na omenjenih področjih, ki mu bo predvidoma sledil tudi obisk kitajskega ministra v Sloveniji.

 

Minister Jure Leben je prvi dan poleg uvodnega plenarnega zasedanja, sodeloval tudi na posebnem ministrskem dialogu, kjer je v razpravi izpostavil dolgoletne dobre prakse Slovenije na področju učinkovitega upravljanja prostorskih podatkov. Slovenija se na tem sicer novem in inovativnem področju povezuje s številnimi državami EU in drugimi razvitimi državami, saj že vrsto let prepoznava pomen prostorskih informacij za podporo tehnološkemu razvoju.

 

Minister Leben je na ministrskem dialogu izpostavil, da je treba na »globalni ravni okrepiti prizadevanja, da bodo imele vse države enake možnosti, da razvijejo in prispevajo k učinkovitemu nacionalnemu prostorskemu informacijskemu ekosistemu«. Slovenija si prizadeva za več institucionalnega sodelovanja, medopravilnosti in integracije med različnimi obstoječimi nacionalnimi podatkovnimi informacijskimi sistemi in platformami. »Zlasti so za Slovenijo ključne tiste, ki so nedeljivo povezane z varnostjo in kakovostjo življenja naših državljank in državljanov«, je opozoril Leben in ob tem izpostavil geoprostorske informacije, ki so povezane z lokacijo, okoljem in zemeljskim opazovanjem. »Za temi abstraktnimi strokovnimi izrazi se skrivajo geografski zemljevidi, katastri, načrtovanje mest, cest in nenazadnje predvidljivost poplav, ciklonov in drugih naravnih nesreč. Bistveno je, da vse države, tudi države v razvoju razvijejo sisteme, ki jim lahko pri teh izzivih pomagajo«, je dodal Leben.

 

Politike upravljanja s podatki, prakse, integracija in analitične zmogljivosti so namreč trenutno v številnih državah omejene in predstavljajo velik izziv državam v razvoju.  Agenda 2030 za trajnostni razvoj, Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015-2030 in majhne otoške države v razvoju zato glasno pozivajo k globalno usklajenim ukrepom za pridobivanje novih podatkov in integracijskim pristopom. »Uporaba geoprostorskih informacij za trajnostni razvoj in za zmanjševanje tveganja nesreč, ter za krepitev razpoložljivosti in dostopnosti geoprostorskih podatkovnih platform je naša skupna naloga«, je opozoril Leben. »Slovenija se zaveda, da kakovostne in odprto dostopne prostorske informacije zagotavljajo trajnostni razvoj, skupno prihodnost in boljši svet, v katerem se vsi lahko štejejo v vključujočo globalno družbo«, je poudaril minister Leben.

 

Drugi dan zasedanja je minister Leben sodeloval na plenarnem panelu o izgradnji pametnih mest in vasi. Minister Leben je povedal, da se »Slovenija zaveda pomena geoprostorskih informacij, ki so ključna predpostavka za ekonomski in družbeni napredek ter hkrati temelj za spreminjanje naših mest v t.i. pametna mesta«. »Preden pa lahko naša mesta postanejo t.i. pametna mesta, moramo izboljšati obstoječe geoprostorske baze in predvsem izboljšati učinkovitost storitev za naše državljanke in državljane. Tem mora biti omogočen učinkovit, jasen in kakovosten sistem«, pri čemer je minister opozoril, da »morajo biti geoprostorski podatki kakovostni in točni, če želimo, da jim državljanke in državljani zaupajo«, je povedal Leben.

 

Združeni narodi so v 2011 prepoznali globalni pomen in nujno potrebo po konkretnih ukrepih za krepitev mednarodnega sodelovanja pri globalnem upravljanju geoprostorskega informiranja, zato je Ekonomsko-socialni svet ustanovil Odbor strokovnjakov za globalno upravljanje prostorskih informacij (UN-GGIM). V UN-GGIM kot največjem medvladnem  mehanizmu za upravljanje prostorskih informacij, sodeluje tudi Slovenija in sicer preko Ministrstva za okolje in prostor. Predstavnik Geodetske uprave RS (GURS), Tomaž Petek, je v tem mandatu predsedujoči evropskemu regionalnemu izvršilnemu odboru skupine strokovnjakov za upravljanje z geografskimi informacijami v Evropi.

 

­

*   *   *