Skoči na vsebino

NOVICA

Evropski teden zmanjševanja odpadkov v znamenju preprečevanja nevarnih odpadkov

Ljubljana, 19. november 2018 - Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Zbornica komunalnega gospodarstva sta ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov na okrogli mizi z naslovom »Kje se nahaja Slovenija na področju ravnanja z nevarnimi odpadki?« opozorila na problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki. V Evropski uniji nastane vsako leto 100 milijonov ton nevarnih odpadkov. Samo v Sloveniji je v lanskem letu nastalo več kot 6.770 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Nevarni odpadki prinašajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, zato si zaslužijo posebno pozornost. Zbornica komunalnega gospodarstva je skupaj z MOP ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka od 17. do 25. novembra, opozorila na urejanje področja nevarnih odpadkov v Sloveniji ter skupaj s strokovnjaki s področja komunalnega gospodarstva in varstva okolja skušala poiskati rešitve za urejanje področja v prihodnje.

V Sloveniji se je količina vseh nevarnih odpadkov v zadnjem letu povečala za deset odstotkov. Samo v lanskem letu je skupaj nastalo več kot 132.000 ton vseh nevarnih odpadkov, od tega skoraj polovica zavržene električne in elektronske opreme.

 

Matej Kovačič z Ministrstva za okolje in prostor je povedal, da na količino ustvarjenih odpadkov vplivajo številni dejavniki, kot so razvitost države, socialno stanje, lokalne navade, potrošniški in proizvodni vzorci. Količina odpadkov na prebivalca se običajno povečuje s stopnjo urbanizacije in ekonomskega razvoja. Ob tem je dodal, da če se bo v Sloveniji količina odpadkov, kot posledica razvoja, povečevala tudi v prihodnje, bo država morala poleg skrbi za ločitev nevarnih od drugih odpadkov še več pozornosti nameniti ukrepom za preprečevanje oziroma zmanjšanje nastajanja odpadkov.

 

Kot ugotavlja Muharem Husić, magister kemijske tehnologije, ki v svojem raziskovalnem in strokovnem delu veliko pozornosti posveča odpadkom, bosta preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov in njihova ponovna uporaba bistveno prispevala k zapiranju zanke življenjskega cikla izdelkov ter prinesla številne koristi tako za okolje kot za gospodarstvo. Ob tem je dodal: »Kazalnik resničnega razvoja, ali GPI, kaže, da številne razvite države, kot so Avstrija, Švedska in Nemčija, beležijo stalen padec kvalitete življenja in to kljub višjemu BDP‑ju. Rešitev torej ni v povišani proizvodnji, ampak v koreniti spremembi načina proizvodnje in potrošnje.«

 

V Sloveniji dobri v ločevanju, potrebno je okrepiti še preprečevanje

 

Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je v Sloveniji urejeno v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora omogočiti prepuščanje nevarnih komunalnih odpadkov v premični zbiralnici ali zbirnem centru oziroma organizirati njihovo zbiranje s premično zbiralnico vsaj enkrat letno.V okviru zagotavljanja ločenega zbiranja nevarnih odpadkov Slovenija prehiteva evropsko krovno direktivo, ki določa, da morajo države članice do 1. januarja 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in zagotoviti, da se ti odpadki obdelajo in ne onesnažujejo drugih tokov komunalnih odpadkov.

 

Tanja Bolte,  generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, je povedala: »Velikokrat slišimo, da je Slovenija na področju ločevanja odpadkov v samem evropskem vrhu, premalokrat pa se pogovarjamo o tem, kakšno je stanje na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Na teh področjih je namreč potrebno narediti še veliko.«

 

Ozaveščanje ima ključno vlogo

 

Vlada je junija 2016 v sklopu Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi prispevali k zmanjševanju obsega odpadkov, povečanju učinkovitosti virov in zavestni potrošnji. Program poleg zakonodajnih in finančnih ukrepov predvideva tudi druge ukrepe, med drugim izvajanje ozaveščevalnih akcij. Na področju preprečevanja odpadkov je ena pomembnejših ozaveščevalnih akcij na evropski in lokalni ravni Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva in Ministrstva za okolje in prostor.

»S skupnimi močmi smo uspeli doseči, da je postal Evropski teden zmanjševanja odpadkov največja ozaveščevalna akcija tudi v Sloveniji, kar dokazuje tudi letošnje rekordno število prijav. Skupno je prijavljenih kar 66 akcij, od katerih je več kot polovica izobraževalnih inštitucij in petina komunalnih podjetij«, je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

 

Odgovorno in premišljeno nakupovanje je ključno

 

Ključno vlogo igrajo torej tudi potrošniki, ki lahko s svojim vedenjem in nakupnimi odločitvami bistveno pripomorejo k zmanjševanju količine nevarnih odpadkov.

 

Kot je opozoril Rudolf Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, ki se ukvarja s prevzemanjem in predelavo nevarnih odpadkov, je ključno, da se pred nakupom najprej vprašamo, ali izdelek resnično potrebujemo, in če ga, kupimo takšno količino izdelka, kot jo potrebujemo. Ob tem je dodal: »Pomembno je, da ko je le mogoče izberemo ekološke in okolju prijaznejše alternative. Ko to ni mogoče in nastane nevaren odpadek, pa da slednjih ne kopičimo in jih redno oddajamo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je embalaža, ki vsebuje nevarno čistilo, prav tako nevaren odpadek. Če pa upoštevamo navodila o pravilnem praznjenju in čiščenju te embalaže, jo lahko prepuščamo skupaj z ostalo embalažo.«

 

Izziv ostaja odpadna električna in elektronska oprema

 

Odpadna električna in elektronska oprema je eden najhitreje rastočih odpadkov na svetu. Nova Uredba o električni in elektronski opremi je v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo, ki Sloveniji postavlja ambiciozne cilje. Emil Šehić, direktor družbe Zeos, ki vzpostavlja in upravlja skupne sheme ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo ter z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji v Sloveniji, je ob tem dejal: »Trenutno smo tik pod postavljenim ciljem zbiranja e-odpadkov, saj dosegamo 40 odstotkov, medtem ko je stopnja zbiranja za leto 2016 z direktivami in zakonodajo postavljena na 41 odstotkov povprečne mase električne in elektronske opreme, ki je letno dana na trg. Doseganje 65 odstotkov do leta 2021 predstavlja velik izziv ne le za Slovenijo, ampak za večino držav Evropske unije. Poleg doseganja zastavljenih ciljev zbiranja ostajajo ključni izzivi vzpostavitev ustrezne infrastrukture obdelave e-odpadkov in implementacija standardov ravnanja z e-odpadki, vzpostavitev stabilnega financiranja v proces ravnanja z e-odpadki ter zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva.«

 

 

V sklepnem delu okrogle mize so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in sodelujoči strokovnjaki ugotovili, da bo treba v kontekstu uvajanja trajnostnega ravnanja z odpadki več pozornosti nameniti predvsem preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi. Na področju obdelave nevarnih odpadkov se bo treba ukvarjati z izzivom pomanjkanja kapacitet za termično obdelavo nevarnih odpadkov v Sloveniji, na področju odpadne električne in elektronske opreme pa zagotoviti učinkovito implementacijo Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo.

 

­

*   *   *

 

Več informacij: komunala(at)gzs.si