Skoči na vsebino

NOVICA

186. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 30. 8. 2018 - Vlada RS je na 186. redni seji obravnavala enajst točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Soglasje k pobudi MOL za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena

 

Vlada RS je izdala Mestni občini Ljubljana (MOL) soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih načrtov (DPN) za daljnovod DV 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo, prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče in daljnovod 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič.


Načrtovane ureditve MOL v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) obsegajo med drugim gradnjo logistično distribucijskega centra, skladiščno trgovskih in poslovnih površin, selitev, posodobitev in povečanje obsega kontejnerskega terminala ter terminalskih storitev, ureditev nakladalnih površin in parkirišč za tovorna in osebna vozila ter spremljajoče ureditve.


Ministrstvo za okolje in prostor je preverilo možnost izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene s štirimi DPN, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve MOL v okviru priprave OPPN. Vlada je ugotovila, da so predlagane prostorske ureditve lokalnega pomena v skladu s prostorskimi ureditvami iz vseh štirih veljavnih DPN in s tem izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi MOL.

 

Zavrnitev soglasja za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN za državno cesto

 

Vlada RS je Mestni občini Velenje zavrnila soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.


Ministrstvo za okolje in prostor je po preveritvi možnosti izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene z DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena in spremembo namenske rabe v območju DPN, ampak za minimalno prilagoditev rešitev, ki so že načrtovane (dostop do trgovskega centra). Za te rešitve je bilo pridobljeno soglasje investitorja DPN,  za njihovo izvedbo so dane podlage v prostorskih planskih in izvedbenih aktih. 


Vlada ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi občine, saj ni podlage za odločanje. Soglasje k pobudi MO Velenje se zato zavrne.

 

Uvrstitev novega projekta v Načrt razvojnih programov za obdobje 2018–2021

 

V Načrt razvojnih programov za obdobje 2018-2021 se skladno s prilogo uvrsti nov projekt »LIFE Podnebna pot 2050«.


Marca leta 2017 je Evropska komisija potrdila projektni predlog LIFE ClimatePath 2050 »Slovenian Path Towards the Mid-Century Climate Target« (Slovenska podnebna pot do sredine stoletja). Koordinator projekta je Inštitut Jožef Stefan, ostali sodelujoči upravičenci so Elek načrtovanje projektiranje in inženiring d. o. o. Ljubljana, Gradbeni Inštitut ZRMK d. o. o., Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski institut Slovenije, PNZ svetovanje in projektiranje d. o. o. in Gozdarski inštitut Slovenije.
Namen projekta je prispevati k blaženju podnebnih sprememb z  vzpostavitvijo sistema za podporo pri odločanju državnih organov.


Projekt LIFE ClimatePath 2050 se je začel izvajati 15. 6. 2017 in bo trajal do 14. 6. 2021. Sredstva v obsegu do 60 % vrednosti projekta bo prispevala EU, 20 % vrednosti projekta bodo financirali partnerji sami, do 20 % vrednosti projekta pa bo sofinancirano s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.


MOP bo v letu 2018 za sofinanciranje projekta predvidoma namenil 144.084 EUR, leta 2019 137.223 EUR, leta 2020 44.597 EUR in leta 2021 17.153 EUR sredstev. Skupaj v obdobju 2018–2021  343.057 EUR.

 

Odgovor na vprašanje v zvezi z netransparentnostjo sprememb državnega prostorskega načrta za letališče Maribor

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora dr. Franca Trčka v zvezi z netransparentnostjo sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Maribor.


Postopek priprave in sprejema državnega prostorskega načrta za Letališče Edvarda Rusjana Maribor teče na podlagi določil Zakona o urejanju prostora. Vlada pojasnjuje, da ne gre za spremembe DPN, ampak za pripravo prvega DPN za letališče v Mariboru.


Na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo (MZI) za pripravo DPN in po analizi smernic nosilcev urejanja prostora je vlada 16. 11. 2017 sprejela Sklep o pripravi DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Sklep določa načrtovane prostorske ureditve (z opisom njihovih osnovnih značilnosti), cilje načrtovanja teh ureditev, okvirno območje DPN, sodelujoče v postopku priprave in sprejema DPN in njihove obveznosti, določilo glede potrebne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, način pridobitve strokovnih rešitev ter seznam podatkov in strokovnih podlag, ki jih je treba izdelati v postopku priprave DPN.


Priprava DPN je trenutno v fazi pred javno razgrnitvijo študije variant in okoljskega poročila. V postopek priprave DPN so v vseh fazah kot nosilci urejanja prostora vključene tudi lokalne skupnosti, na območje katerih se z načrtovanimi prostorskimi ureditvami posega. V fazi pobude za pripravo DPN so bile to občine Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Starše in Miklavž na Dravskem polju. Na podlagi zakonskih določb so bile slednje seznanjene z gradivom pobude in vlogo za izdajo smernic in priporočil za načrtovanje.


Vključevanje javnosti v procesu načrtovanja obsega dejavnosti, povezanih z obveščanjem in sodelovanjem v postopku DPN, ki je usklajen med pobudnikom in pripravljavcem DPN. Sodelovanje vključuje tudi javno objavljanje strokovnih gradiv v posameznih fazah DPN, podajanje smernic, usmeritev in priporočil za načrtovanje, dajanje pripomb in predlogov na javno objavljena gradiva, obveščanje in seznanjanje s potekom načrtovanja v obliki delavnic, posvetov, seznanitev ali obravnav, usklajevanje načrtovanih prostorskih rešitev in ureditev in podobno.


Jeseni 2018 načrtovana javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila, ko bodo vsa gradiva javno predstavljena in obravnavana v lokalnih skupnostih, bo torej spet priložnost, da se z načrtovanimi ureditvami podrobneje seznani vsa zainteresirana javnost.

 

Odlok o določitvi referenčnih merilnih postaj za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja

 

Vlada RS je izdala Odlok o določitvi referenčnih merilnih postaj za izvajanje meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja.
Z Odlokom o določitvi referenčnih merilnih postaj se kot referenčne merilne postaje določajo tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS).


Referenčne merilne postaje se od drugih merilnih postaj razlikujejo po režimu varstva. Cilj varstvenega režima je zagotavljanje trajnega, nemotenega in kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj. Varstveni režim se nanaša na rabo prostora in posebno rabo vode v varovalnem območju referenčnih merilnih postaj.


Pristojni organ za izvajanje državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe iz ZDMHS – Agencija RS za okolje – je skladno z ZDMHS vzpostavil register infrastrukture te službe. Vanj je skladno z ZDMHS vpisal obstoječe merilne postaje. Za vsako od obstoječih merilnih postaj je bila preverjena skladnost z merili ZDMHS. Izmed 663 merilnih postaj je z merili skladnih 299 merilnih postaj, katere je vlada določila za referenčne merilne postaje.


Odgovor Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije na Peticijo za manjšanje števila divjadi in zveri

 

Vlada RS je sprejela odgovor na Peticijo za manjšanje števila divjadi in zveri.


Vlada v odgovoru med drugim navaja, da se z divjadjo upravlja na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov). Ta obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja. Na podlagi določil ZDLov upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi, ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa: ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva; ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb; preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi; trajnostno gospodarjenje z divjadjo.


Slovenija ima vzpostavljen zakonodajni okvir za upravljanje populacije divjadi in velikih zveri, ki daje, ob dobrem sodelovanju, možnosti za blaženje ali odpravljanje konfliktov, omenjenih v peticiji.


Velike zveri (medved, volk in ris) so v Sloveniji ogrožene vrste, za katere velja sistem strogega varstva, ki je določen v Direktivi Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.


Za zagotavljanje ugodnega stanja medveda je vlada sprejela Strategijo upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, za zagotavljanje ugodnega stanja volka pa Strategijo ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njim in Akcijski načrt za upravljanje populacije volka v Sloveniji.


Ministrstvo za okolje in prostor preko Agencije RS za okolje kmetom izplačuje odškodnine za povzročeno škodo ter tistim kmetom, ki so v preteklosti že utrpeli škodo po zvereh, omogoča sofinanciranje izvedbo ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri.


Trenutno se izvaja tudi projekt LIFE »Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda Severnih Dinaridih in Alpah« (Life DinAlp Bear), katerega glavni namen je iskanje rešitev za blaženje konfliktov med ljudmi in medvedi ter spodbujanje sobivanja z medvedi.

 

Odgovor glede Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

 

Vlada RS je sprejela besedilo Odgovora na navedbe nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, ki se vodi pri Ustavnem sodišču RS.


Vlada je na Ustavno sodišče RS podala zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, saj je Občina Pivka v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave in strokovnimi podlagami, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, prezavarovala območje Pivških presihajočih jezer in absolutno ter vnaprej na širšem območju prepovedala gradnjo vseh novih tranzitnih, energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev. S tem na širšem zavarovanem območju ni več mogoče sprejeti državnih prostorskih načrtov (DPN) za te infrastrukturne objekte, predvsem pa se je ustavil postopek priprave DPN za prenosni plinovod M8 Kalce–Jelšane.
Nasprotni udeleženec Občina Pivka je na podano zahtevo odgovoril in predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev, zato vlada daje dodatna pojasnila in dokazne predloge v zadevi.


Vlada izpodbija ustavnost in zakonitost odloka predvsem iz razloga prekoračene občinske pristojnosti, saj je prostor nedeljiva naravna dobrina, s katerim upravljata tako država kot tudi občina.


Vlada predlaga, da ustavno sodišče vsebinsko obravnava zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ter ugotovi, da je 8. točka drugega odstavka 11. člena Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera v neskladju z ustavo in zakoni.

 

Poročilo o izvajanju sanacijskega programa JZ TNP za  leto 2017

 

Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju sanacijskega programa Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) za leto 2017, predstavljenim in obravnavanim na 10. seji sveta zavoda, dne 14. 4. 2018, ter ugotavlja, da se lahko na podlagi Zaključnega poročila o izvajanju sanacijskega programa JZ TNP za obdobje 2014 - 2018 izvajanje sanacijskega programa predčasno zaključi.


JZ TNP je pripravil Poročilo o izvajanju sanacijskega programa JZ TNP za leto 2017 in Zaključno poročilo o izvajanju sanacijskega programa JZ TNP za obdobje 2014 – 2018,  iz katerih je razvidno da:


- je višina prihodkov v letu 2017 višja od načrtovanih prihodkov v sanacijskem programu. Višji prihodki so zlasti posledica zmanjšanja stroškov ter povišanja priliva iz tržne dejavnosti;
- je JZ TNP v letu 2017 presegel v sanacijskem programu načrtovan presežek prihodkov nad odhodki, ki je na dan 31. 12. 2017 znašal 154.544 EUR, z upoštevanjem davka od dohodka pa 138.435 EUR;
- presežek prihodka nad odhodki iz tržne dejavnosti zadošča za dokončno pokritje izgub iz leta 2011, 2012 in 2013;
- so bili finančni učinki realiziranih sanacijskih ukrepov v obdobju 2014-2017 uspešni in je bil javni zavod na dan 31. 12. 2017 likviden, dolgoročno solventen in izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v bilanci stanja, zato se sanacijski program predčasno zaključi. 

 

Podpis Memoranduma o izmenjavi informacij o jedrski in sevalni varnosti z Republiko Belorusijo

Vlada RS se je seznanila z nameravanim podpisom Memoranduma o soglasju med Upravo RS za jedrsko varnost in Ministrstvom za izredne razmere Republike Belorusije o izmenjavi informacij o jedrski in sevalni varnosti.


Memorandum o soglasju obravnava izmenjavo informacij in izkušenj, vključno z ustreznimi pravnimi predpisi, s teh področij:
- jedrske in sevalne varnosti, vključno z radioaktivnimi snovmi, monitoringom  sevanja, in nadziranjem naravno prisotnega ali tehnološko obogatenega radioaktivnega materiala in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki,
- nadzora jedrske in sevalne varnosti jedrskih naprav v času izbire lokacije, gradnje, zagona, obratovanja in razgradnje
- izdajanja dovoljenj in pooblastil za uporabo virov jedrske energije in ionizirajočega sevanja,
- pripravljenosti in ukrepanje ob izrednem dogodku,
- prevoza, tranzita in pošiljanja radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov,
- izobraževanja in preizkusov posebne strokovne usposobljenosti na področju uporabe jedrske energije,

- obveščanja javnosti.


Memorandum podrobneje opredeljuje vrste informacij z navedenih področij, določa naj bodo informacije popolne in natančne ter da je vsaka podpisnica sama odgovorna za morebitne posledice njihove uporabe.


Memorandum bo na slovenski strani podpisal direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar.

 

Spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev.
Z uredbo se odpravljajo sledeče pomanjkljivosti:

- za nove turbine in motorje s toplotno močjo, manjšo od 1 MW, niso bile določene mejne vrednosti emisije snovi. Z dopolnitvijo uredbe se določajo enake mejne vrednosti kot za obstoječe turbine in motorje;
- za naprave s toplotno močjo, večjo od 20 MW, ni bila določena frekvenca izvajanja občasnih meritev. Z dopolnitvijo uredbe se določa obdobje enega leta;
- za kurilne naprave, ki ima vgrajeno sekundarno opremo za zmanjševanje emisij, ni potrebno zagotavljati izvajanja trajnih meritev snovi, za katere je vgrajena oprema. Dovolj je, da se trajno beleži neprekinjeno obratovanje te opreme;

- dodaja se olajšava za turbine in motorje ne glede na uporabljeno gorivo ter za kurilne naprave na plinsko olje ali plinasto gorivo, ki obratujejo manj kot 300 ur na leto ter so namenjene samo za pogon rezervnega ali zasilnega napajanja elektrike. Za te naprave ni potrebno izvajati občasnih meritev emisij;

- črta se prehodna določba, s katero se določajo roki za vlaganje vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja se lahko poda kadarkoli in ne more biti vezana na omejeno obdobje.


Odpravlja se tudi mejna vrednost za emisijo prahu za kurilne naprave in motorje, v katerih zgoreva plinasto gorivo, s čimer se v domači pravni red uvaja pristop Direktive (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak.

 

Stališče Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost

 

Vlada RS je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika vlade stališče k Predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom. Slovenija podpira ta predlog uredbe.


Cilj novega evropskega instrumenta za jedrsko varnost je spodbujati vzpostavljanje uspešnih in učinkovitih standardov za jedrsko varnost v tretjih državah. Predlog poziva k stalni podpori za krepitev mednarodnega okvira za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. Poleg tega se je EU v okviru različnih pridružitvenih sporazumov in sporazumov o partnerstvu (npr. z Ukrajino) zavezala, da bo zadevne države podpirala pri prenosu pravnega reda Skupnosti, vključno z jedrskimi nadzornimi ukrepi, v nacionalno zakonodajo.


Predlog akta pomeni nadaljevanje dosedanjih dveh instrumentov, ki sta obstajala za obdobji 2007-2013 in 2014-2020 (Regulation (EURATOM) 237/2014 establishing the Instrument for Nuclear Safety Cooperation). Temeljni cilji instrumenta ostajajo enaki:


- spodbujanje učinkovite varnostne kulture na področju jedrske varnosti in izvajanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalno izboljševanje jedrske varnosti;

- odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih objektov in naprav;

- vzpostavitev učinkovitih sistemov varovanja jedrskih snovi.

 

*   *   *