Skoči na vsebino

NOVICA

269. dopisna seja Vlade RS

Ljubljana, 23. 8. 2018 - Vlada RS je na 269. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Spremembe Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Paradajz

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Paradajz d. o. o. iz vrtine Re-1g/11.


Z uredbo se spreminja največja dovoljena skupna letna prostornina (količina) rabe vode iz vrtine Re-1g/11 in se določa reinjekcijska vrtina Re-r2g, skozi katero bo koncesionar vračal neonesnaženo podzemno vodo v isti vodonosnik, ter  obdobje uvajanja vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik (t. i. uvajalno obdobje), ki traja dve leti od dneva začetka vračanja neonesnažene podzemne vode. Namen določitve uvajalnega obdobja je koncesionarju omogočiti, da svojo dejavnost rabe vode in samo poslovanje družbe prilagodi reinjekcijskemu procesu. Z izvedbo vračanja neonesnažene odvzete podzemne vode v vodonosnik bo koncesionar lahko vplival na višino plačila za koncesijo tako v uvajalnem obdobju kot tudi po izteku tega obdobja, in sicer na način znižanja višine plačila za koncesijo. 

 

Seznanitev z Informacijo o problematiki odlagališča Rakovnik

 

Vlada RS se je seznanila z Informacijo o problematiki odlagališča Rakovnik in naložila Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da jo obvesti o doseženem dogovoru med MOP ter gospodarsko družbo Rakovnik, ekologija, svetovanje in trgovina d. o. o., Litija, glede trajne ureditve upravljanja tega odlagališča.

 

Odgovor glede ocene ustavnosti Uredbe o DPN za avtocesto A1 Šentilj–Koper

 

Vlada RS je sprejela odgovor na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug .


Občini Braslovče in Polzela sta 30. maja 2018 vložili na Ustavno sodišče RS zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o DPN.


Vlada je podala stališče do navedb vlagateljic zahteve, in sicer meni, da je Uredba o DPN tako postopkovno kot tudi vsebinsko zakonito pripravljena in je v skladu z evropskim pravom in Aarhuško konvencijo.


Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z načrtovanim odstrelom volkov

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z načrtovanim odstrelom volkov v obdobju od  oktobra 2017 do september 2019.
Osrednja cilja upravljanja velikih zveri v Sloveniji sta ohranjanje populacije v ugodnem stanju in zagotavljanje ustrezne ravni sobivanja. Kljub temu so potrebni neposredni posegi v populacijo, saj je treba skušati zagotoviti širjenje populacije tako, da se bodo rejci, ki niso več navajeni na prisotnost volkov, lahko prilagodili novim okoliščinam. Tako se želi preprečiti, da bi se zaradi prehitrega širjenja ne povečala nestrpnost in odklonilni odnos rejcev za uvajanje metod preprečevanja škod ter s temi preventivnimi ukrepi povečali pripravljenosti rejcev na sobivanje. Tako se bo laže zagotavljalo dolgoročen obstoj volka na našem ozemlju, saj bi v nasprotnem primeru tvegali spremembo ugodnega stanja populacije ter stopnjevanje odklonilnega odnosa nekaterih interesnih skupin do volka zaradi (pre)hitrega naraščanja konfliktov.


Poleg cilja vključevanja in soodločanja deležnikov v proces upravljanja je moralni ter zakonski cilj tudi trajnostno upravljanje z volkom, kar pomeni, da se mora zagotoviti vse pogoje za dolgoročni obstoj populacije v ugodnem ohranitvenem stanju na našem ozemlju. Za izpolnitev tega cilja je ključen doprinos raziskav in strokovnega dela na področju biologije in ekologije vrste ter na področju razumevanja ter zmanjševanja konfliktov med volkom in človekom.


Da bi bilo zato upravljanje z volkom strokovno podprto v največji možni meri, Ministrstvo za okolje in prostor aktivno pristopa k spodbujanju raziskovanja in spremljanju stanja volka pri nas. Financira ali sofinancira projekte, ki pridobivajo strokovne zaključke o ekologiji, razširjenosti in številčnosti vrste, o uspešnih načinih sobivanja človeka in volka ter vzpostavljajo in spodbujajo primere dobrih praks zmanjševanja konfliktov med človekom in volkom.


Ker je trenutno največja grožnja dolgoročnemu obstoju volka na našem ozemlju prav človek preko nizke strpnosti do sobivanja in konstruktivnega reševanja konfliktov, vlada predlaga iz naslova družbene sprejemljivosti posegati v populacijo.

 

*   *   *