Skoči na vsebino

NOVICA

185. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 26. 7. 2018 - Vlada RS je na 185. redni seji obravnavala sedem točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Odgovor glede ureditve področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na poziv Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Zbornice komunalnega gospodarstva k urgentni izvedbi ukrepov za ureditev področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže (OE) in odpadnih nagrobnih sveč (ONS).
Navedena združenja občin in zbornica so na vlado naslovila poziv, da:
 - z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene OE in ONS pri izvajalcih javne službe zbiranja odpadkov in nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov;
 - prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega (nelegalnega) skladiščenja s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) neprevzete komunalne OE;
- naloži Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vzpostavitev delovanja sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne OE in ONS ter redni odvoz teh odpadkov od komunalnih podjetij;
- uredi zakonodajo na področju OE in ONS tako, da bo sistem operativen in vzdržen za vse deležnike v procesu odstranjevanja teh odpadkov ter okoljsko sprejemljiv.


Vlada je med drugim odgovorila, da so za dolgoročno zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja z embalažo in OE in ONS potrebne spremembe na ravni Zakona o varstvu okolja (ZVO), kar gre v korak s časom tudi s prvim zakonodajnim svežnjem za krožno gospodarstvo, v okviru katerega sta spremenjeni Direktiva 94/62/ES in Direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Težave v operativnosti dela sistema ravnanja z OE in z ONS narekujejo korenite spremembe, saj se v zadnjih mesecih spet slabše izvajata oba predpisa oziroma išče pravne možnosti za izogibanje predpisanim obveznostim s strani posameznih gospodarskih subjektov, ki ravnajo z OE in ONS. MOP se zaveda, da bo glede na situacijo na terenu in glede na to, da se ne zagotavlja reden in sproten prevzem ONS, potrebna sprememba sistema in posledično predpisov na tem področju. Poudarek bo treba dati zlasti temu, kako resnično omogočiti proizvajalcem, t.j. subjektom, ki prvič dajejo embalažo oziroma nagrobne sveče v promet v Sloveniji, izpolnitev njihovih obveznosti glede OE oziroma ONS, ki izhajajo iz razširjene odgovornosti proizvajalcev. MOP pripravlja spremembe ZVO, ki bodo v javni obravnavi predvidoma konec tega leta.


V okviru revizije »Ravnanje s komunalnimi odpadki« je Računsko sodišče RS ugotovilo, da je z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže vzpostavljena samo evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo prvič v promet v Sloveniji, ki so obenem tudi zavezanci za plačilo okoljske dajatve, ne pa vseh oseb, ki dajejo kot prve embalažo v promet v Sloveniji. To pa je pomembno z vidika določitve obveznosti plačevanja stroškov ravnanja z OE. MOP je zato v letošnjem letu vzpostavil evidenco tistih oseb, ki dajejo embalažo kot prve v promet v Sloveniji, niso pa plačniki okoljske dajatve. V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o embalaži, dani v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS bo MOP preučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga za plačilo embalažnine. Če masa embalaže, za katero proizvajalci ne plačujejo embalažnine, dejansko predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane letno prvič v promet v Sloveniji, bo MOP ocenil primernost znižanja praga za nastanek obveznosti plačila embalažnine.


Dosedanje ocene o deležu embalaže, ki jo dajejo v promet proizvajalci, ki imajo obveznost plačila embalažnine, glede na celotno maso embalaže, dane v posameznem letu v promet v Sloveniji, temeljijo na podatkih o masi nastale OE. Masa OE pa nikoli ne more biti enaka masi embalaže, dane v promet, saj OE vsebuje tudi odpadno embalažo, ki izvira iz osebnega uvoza posameznikov, OE vselej vsebuje nekaj ostankov embaliranega blaga, če je izpostavljena vremenskim vplivom, se v njej zadržuje voda, nerealno pa je tudi pričakovati, da bodo potrošniki v zabojnike za ločeno zbiranje OE odlagali samo OE in nobenih drugih odpadkov. DROE bi torej morale pri določanju višine embalažnine upoštevati vsa ta dejstva, in zlasti dejstvo, da niso vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, tudi plačniki embalažnine. Če bi se količinski prag za plačilo embalažnine dejansko znižal, bi to pomenilo določeno število novih zavezancev za plačilo embalažnine, pri čemer pa se sama masa embalaže, dane v promet, ne bi povečala. Sklepati je, da bi dosedanji plačniki embalažnine zato zahtevali znižanje prispevkov na posameznega proizvajalca, kar pomeni, da se količina denarja, s katero bi razpolagale DROE, ne bi bistveno povečala, kljub večjemu številu plačnikov embalažnine. Vsekakor pa bi se v primeru znižanja praga povečali stroški, ki jih imajo družbe za ravnanje z OE zaradi upravljanja teh sistemov (zaradi večjega števila oseb, ki bi z družbami morale skleniti pogodbe), kar pa bi dodatno obremenilo tudi sedanje plačnike embalažnine.
Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor v okviru nadzora že dlje časa posebno pozornost namenja nadzoru predpisov, ki urejajo odpadno embalažo in ONS. Potekajo tudi posebej usklajene akcije na ravni celotne države.


V letu 2018 na ION ponovno poteka akcija glede OE, ki je komunalni odpadek. Izdanim spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) sledijo inšpekcijski pregledi pri izvajalcih javne službe, da bi se ugotovilo, ali katera od družb za ravnanje z OE krši določila spremenjenega OVD, s poudarkom na obveznostih rednega prevzemanja OE po predpisanih deležih. Pristojni inšpektorji ION bodo v primerih ugotovljenih kršitev veljavnih predpisov ukrepali v skladu s pooblastili. Inšpektorjem namreč ZVO ali drug zakon ne daje pooblastil, da bi odločali v nasprotju z veljavnimi materialnimi predpisi. Inšpektor pa upoštevaje Zakona o inšpekcijskem nadzoru v primeru ugotovljenih kršitev izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako mora pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti inšpektor upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor, ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti. Odgovornost za morebitne kršitve pa se bo presojalo tudi v eventualnih prekrškovnih postopkih.


Zaključno poročilo Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS

 

Vlada RS se je seznanila z Zaključnim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS (Medresorska delovna skupina), od njene ustanovitve 11. 5. 2017 do zaključka dela 31.5.2018. ustanovila Med nalogami te medresorske delovne skupine so pregled zakonodaje, ki je povezana z vsebinami iz novega 70.a člena Ustave RS, seznam potrebnih sprememb zakonodaje, usmerjanje posameznih ministrstev pri pripravi sprememb zakonodaje, spremljanje postopkov sprejemanja sprememb zakonodaje in druge naloge.


Medresorska delovna skupina se je pri svojem delovanju osredotočala na pregled vseh normativnih aktov, ki urejajo vprašanje pravice do pitne vode s ciljem  potrebne  uskladitve,  ter na pripravo ocene vpliva določb ustavnega zakona na posamična normativna področja. K aktivnemu sodelovanju pri realizaciji njenih nalog je delovna skupina povabila tudi zunanje strokovnjake, predstavnike združenj občin in predstavnike Ustavne komisije Državnega zbora.


Po temeljitem pregledu je bilo ugotovljeno, da so spremembe potrebne v  Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o gospodarskih javnih službah in Zakona o lokalni samoupravi, vendar pa da je pred tovrstnimi spremembami potrebno pravilno razumevanje četrtega odstavka 70.a člena Ustave RS, ki se nanaša na vprašanje razmerij pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo. Zaradi različnih možnih interpretacije te določbe ter da bi lahko vsebinsko skladno in postopkovno racionalno prišlo do potrebnih normativnih sprememb je medresorska delovna skupina za pomoč zaprosila Ustavno komisijo Državnega zbora.  Ker odgovora s strani Ustavne komisije DZ ni prejela, medresorska delovna skupina svoje naloge objektivno ni mogla dokončati in bo ponovno zaprosila Državni zbor RS za pomoč.


Pri tem medresorska delovna skupina ocenjuje, da že obstoječa zakonodaja s področja voda dobro ščiti pravice, ki izhajajo iz zapisa 70. a člena Ustave RS. Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija pri izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo v evropskem merilu primerljiva z najbolj razvitimi državami.


Uredba o koncesiji za rabo vode za odvzem naplavin iz gramoznice Babinci

 

Vlada RS je izdala Uredbo o koncesiji za rabo vode za odvzem naplavin iz zahodnega dela gramoznice Babinci. . Koncesija se podeli za pet let.


Odvzem naplavin je predviden v zahodnem delu gramoznice, ki je v prostorskem aktu po namenski rabi opredeljen kot območje voda – celinske vode. Gramoznica je opredeljena kot vodno zemljišče skladno z Zakonom o vodah (ZV-1). Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.


Odvzem naplavin iz gramoznice vključuje: odvzem naplavin in začasno skladiščenje naplavin; urejanje in vzdrževanje objektov za dostop oziroma dovoz do mesta odvzema naplavin ter urejanje in vzdrževanje vodnih objektov na celotnem območju koncesije.


Največja dovoljena letna prostornina (količina) odvzetih naplavin iz gramoznice je 163.109 m³/leto. Koncesionar, izbran na javnem razpisu, bo plačeval plačilo za koncesijo v višini 10% povprečne tržne vrednosti 1 m³ frakcije peska 0/32 mm. Okvirna finančna ocena je izdelana na podlagi zadnje povprečne prodajne cene pobudnika iz leta 2010 v višini 4,323 EUR/m³. Glede na navedeno znaša plačilo za koncesijo 70.512,00  EUR. Natančen izračun prilivov iz naslova plačanega plačila za koncesijo bo po posameznih letih znan na podlagi tržnih cen in začetka odvzema naplavin.


Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v okviru priprave uredbe pridobilo mnenje Direkcije RS za vode, Zavoda Republike Slovenije za naravo, Zavoda za ribištvo Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije. Vse strokovne institucije so podale pozitivno mnenje k odvzemu naplavin iz gramoznice z upoštevanjem predlaganih ukrepov. Iz izdanih strokovnih mnenj tako izhaja, da je nameravana raba vode za odvzem naplavin dovoljena in skladna z načelom trajnostne rabe voda ter da se koncesija lahko podeli ob upoštevanju strokovnih smernic.

 

Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Vrhovo na reki Savi

 

Vlada RS je izdala Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Vrhovo na reki Savi.
Po Zakonu o vodah (ZV-1) je plovba s plovili na motorni pogon po celinskih vodah prepovedana. Vlada lahko s posebnim predpisom določi posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je uporaba plovil na motorni pogon dovoljena. Pri tem je potrebno upoštevati omogočanje splošne rabe voda, njihovo varstvo pred onesnaženjem ter ohranjanje naravnega ravnovesja v vodnih in obvodnih ekosistemih. Vlada na določi tudi način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo, pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic.


Občina Radeče je na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo za sprejem uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Vrhovo. Ta uredba določa del akumulacijskega jezera hidroelektrarne Vrhovo na reki Savi, kjer je dovoljena uporaba plovil na motorni pogon, in pogoje rabe vodnega dobra za plovbo. Določeno je plovbno območje ter pogoji in prepovedi plovbe.


S prehodno določbo se v obdobju do konca leta 2027 dovoli plovba s plovili, ki plujejo na motor z notranjim izgorevanjem, če so izpolnjeni drugi predpisani pogoji in gre za plovila, ki so plula na dan uveljavitve Zakona o vodah.


Drugo nacionalno poročilo o vzpostavitvi odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki

 

Vlada RS se je seznanila z Drugim nacionalnim poročilom po DirektiviI Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.


Vlada RS je pooblastila Upravo RS za jedrsko varnost, da predloži poročilo Evropski komisiji.


V nacionalnem poročilu je ocenjeno, da sta slovenska zakonodaja in praksa na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenimi gorivi (IG) v skladu z zahtevami iz direktive o radioaktivnih odpadkih.


V Sloveniji sta nacionalna politika in strategija jedrske varnosti jasno določeni v Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v RS za obdobje 2013−2023. Nacionalna politika in strategija ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je podrobneje opisana v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025.


Konec leta 2017 je bil sprejet nov Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti s čimer je Slovenija prenesla vsebine Direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja ((Direktiva BSS). S sprejemom novega zakona je bilo v slovenski pravni red prenešenih večino določil najsodobnejših standardov s področja varstva pred sevanji. Trenutno poteka še sprejemanje sekundarne zakonodaje (pravilnikov in uredb), v okviru katerih bodo prenešene še ostale operativne podrobnosti iz Direktive BSS.


Slovenija je na področju jedrske varnosti in ravnanja z RAO in IG vzpostavila obsežen pravni in institucionalni okvir, ki je skladen z mednarodnimi standardi in direktivami EU.
V poročilu so podani tudi cilji, ki so bili doseženi od priprave prvega poročila o izvajanju direktive. Tako je bila sprejeta revizija nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, t.j. ReNPRRO16–25. V letu 2017 se je pričel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo suhega skladišča v Nuklearni elektrarni Krško  (NEK),  s čimer se bo povečala njena obratovalna varnost kot tudi skladiščne zmogljivosti izrabljenega goriva. V istem letu je bila končana gradnja prvega dela objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov v NEK. Z novo zgradbo se bo povečal manipulativni prostor skladišča, pridobljen bo prostor za primer izrednih dogodkov in povečale se bodo skladiščne zmogljivosti za radioaktivne odpadke.


Za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov je bil uspešno opravljen prvi občasni varnostni pregled, ki je podlaga za podaljšanje obratovanja objekta v letu 2018. Obratovalno dovoljenje je bilo v letu 2018 podaljšano za 10. let.


Institut »Jožef Stefan« sprejel dolgoročno strategijo obratovanja reaktorja, ki predvideva podaljšanje obratovanja vsaj do konca leta 2026. Tako je bil v letu 2014 izveden občasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA in objekt vroče celice.

 

Odgovor na zaključke posveta Upravljanje z velikimi zvermi

 

Vlada RS je sprejela odgovor na zaključke posveta Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje, ki ga je organiziral Državni svet RS 18. 4. 2018.


Velike zveri (rjavi medved, volk in ris) so v Sloveniji zavarovane vrste in se njihovo upravljanje določa s strateškimi dokumenti, ki jih na predlog pristojnega ministrstva potrdi vlada. Za rjavega medveda poteka priprava obnovitve strategije iz leta 2002, za risa je bila strategija sprejeta leta 2016 ter za volka leta 2009. Vsi ti dokumenti temeljijo na dveh ciljih: ohranjanje ugodnega stanja vrste ter vzdržno sobivanje zveri in ljudi.


Posebej je aktualna strategija upravljanja z rjavim medvedom, saj se v okviru projekta LIFE DINALPBEAR oblikuje predlog obnovitve strategije iz leta 2002. V pripravo so povabljene vse skupine deležnikov, od rejcev do nevladnih organizacij. To je tudi priložnost, da se pri nastanku dokumenta upoštevajo zaključki posveta Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje ter v največji možni meri interesi vseh deležnikov.


Podobno velja tudi za pripravo akcijskega načrta za upravljanje z volkom za naslednje obdobje.


Na podlagi rezultatov spremljanja stanja populacij medveda, volka in risa je Zavod za gozdove Slovenije pripravil predlog za poseg v populacijo (odvzem). Predlog za naslednje načrtovalsko obdobje (2018/19) je glede na aktualne podatke naravnan v smeri postopnega zmanjšanja številčnosti in bo obravnavan na posvetovalnem telesu v katerem so deležniki. Podan je tudi v javno obravnavo.


Glede dodatne zaščite premoženja na območju prisotnosti velikih zveri bo vlada še nadalje spodbujala pozitivne ukrepe za podporo rejcem in ostalemu prebivalstvu.
V postopku samega sprejemanja predpisa, ki ureja ukrep odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave mora imeti v skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) zainteresirana javnost možnost seznanitve z osnutkom predpisa in dajanje mnenj  in pripomb v trajanju najmanj 30 dni.


V primeru, da je predpis že sprejet, lahko društva po ZVO-1 s tožbo izpodbijajo akt, če menijo, da gre za delovanje zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, o čemer presoja sodišče. Ob naslednjih spremembah predpisov bo Ministrstvo za okolje in prostor preučilo možnost sistemske spremembe določbe, ki ureja določitev upravičenih pritožnikov.


Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela direktorju Stanovanjskega sklada RS

 

Vlada RS je odločila, da se direktorju Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, mag. Črtomirju Remcu za izvedbo povečanih aktivnosti, vezanih na uresničevanje sprejete Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 ter s strani vlade potrjene Poslovne politike stanovanjskega sklada za obdobje 2017-2020 (uresničevanje nalog, ki so razvidne iz Priloge 2: Matrika ciljev Sklada v letih 2017 – 2020) in na uresničevanje sprejetega Poslovnega in finančnega načrta stanovanjskega sklada za leti 2017 in 2018, določi in izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od 1. 4. 2018 do 30. 6. 2018, v višini 10 % osnovne plače.


Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence med drugim določa, da v primerih, ko je ustanovitelj in financer uporabnika proračuna RS, odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje s sklepom organ, pristojen za njihovo imenovanje s soglasjem vlade.
Iz sklepa Nadzornega sveta stanovanjskega sklada izhaja, da bo direktor, v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2018, opravljal povečan obseg. Za prvo trimesečje letošnjega leta je bil direktorju odobren na 29. 3. 2018.


Izvedba povečanih mesečnih aktivnosti v drugem trimesečju, od 1. 4. do 30. 6. 2018, je bila sledeča: v mesecu aprilu 2018 zaradi izvajanja postopkov za oblikovanje informacijskih podlag in prenovo programskega okolja evidence najemnih stanovanj stanovanjskega sklada; v mesecu maju 2018 zaradi aktivnosti vezanih na nove projekte za pridobivanje in gradnjo novih najemnih stanovanj – lokaciji v Mariboru in lokacija v Ljubljani ter drugih projektov po Sloveniji; v mesecu juniju 2018 zaradi aktivnosti vezanih na spremembo aktov ustanovitve in poslovanje družbe Spekter d. o. o. in družbe Stanovanjsko podjetje d. o. o.

 

*   *   *