Skoči na vsebino

NOVICA

258. dopisna seja Vlade RS

Ljubljana, 11. 7. 2018 - Vlada RS je na 258. dopisni seji obravnavala osem točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

 

Vlada RS je izdala Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.


Uredba spreminja veljavno uredbo s spremembo določitve goriv v Prilogi 1 (skladno s predpisi o trošarinah - poenotenje vrst goriv in enot) in spremembo načina izračuna količine goriva, ki je bila porabljena za soproizvodnjo toplote v napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije, določene v Prilogi 2. Določa formulo za izračun goriva, ki se porabi za proizvodnjo električne energije in se bo uporabila pri izračunu upravičenosti do vračila okoljske dajatve. Upravičenci do vračila okoljske dajatve so do sedaj na različne načine izračunavali porabo goriva za soproizvodnjo električne energije, zato je treba način izračuna predpisati, kar bo omogočilo, da bo ta enak za vse upravičence do vračila.


Poleg tega ureja in podrobneje določa primere, ki so se v praksi do sedaj pokazali kot nujni za bolj učinkovitejše izvajanje določb uredbe. Večina sprememb določb uredbe se nanaša na uskladitev s predpisi, ki urejajo plačilo trošarin, kar bo zavezancem omogočilo lažje izvajanje določb, Finančni upravi pa lažji nadzor nad izvajanjem določb uredbe.

 

Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. 


Z uredbo, ki se izdaja na podlagi Zakona o varstvu okolja, se v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (2016/2284).
Direktiva je bila sprejeta z namenom, da bi se približali doseganju ravni kakovosti zraka, ki nima večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter resno ne ogroža zdravja ljudi in okolja. Direktiva določa nove nacionalne obveznosti zmanjšanja antropogenih emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin, amonijaka in drobnih delcev (PM2,5) v zrak, poleg tega pa zahteva pripravo, sprejetje in izvajanje nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka ter spremljanje emisij in vplivov teh onesnaževal.


V novem nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki bo pripravljen do aprila 2019, bodo vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, topili in uporabo necestne mobilne mehanizacije.

 

Sprememba Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS).


S predlogom uredbe se spreminja meja KPSS tako, da poteka zahodna meja krajinskega parka po državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, kot je določena v skladu s končno razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado RH. Površina KPSS se posledično zmanjša za 48,3 ha oziroma 6,7 %.

 

Soglasje Občini Šmartno pri Litiji za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN za daljnovod Beričevo-Krško

 

Vlada RS je Občini Šmartno pri Litiji izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško, na delih zemljišč s parc. št. 218, 219/3, 219/4, 219/5, 220/2, 220/4, 220/5, 221, 227/8, 227/16, 227/18 in 249/1, vsa v k.o. Ježni vrh (1850). Občina mora po sprejetju sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN), s katerim se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena poslati izvod tega akta vladi.


Pobuda občine se je nanašala na pripravo sprememb OPN in spremembo namenske rabe za potrebe bodoče širitve peskokopa v naselju Ježce. Z načrtovanimi ureditvami občina posega v delu tudi na območje veljavne Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško.

 

Soglasje Občini Šenčur za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN za prenosni plinovod Šenčur - Cerklje

 

Vlada RS je Občini Šenčur izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem, na delu zemljišča s parc. št. 1893/2 v k.o. Šenčur (2119). Občina mora po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena poslati izvod tega akta vladi.


Pobuda občine se je nanašala na pripravo in sprejem OPPN, saj načrtuje širitev obstoječe poslovne cone s spremljajočimi ureditvami in navezavo na glavno cesto Kranj - Sp. Brnik.  Z načrtovanimi ureditvami posega občina v delu tudi na območje veljavne Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem.

 

Rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada

 

Vlada RS je sprejela Rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2018, ki ga je nadzorni svet Eko sklada obravnaval na 6. redni seji 31. 5. 2018.


Vlada je s sklepom 3. 4. 2018 sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada, 19. 4. 2018 pa sprejela nov Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018, ki določa dodatna sredstva za nepovratne finančne spodbude za nekatere namene oziroma ukrepe, ki jih na podlagi pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor dodeljuje Eko sklad.
V Poslovnem in finančnem načrtu Ekosklada za 2018, ki ga je odobrila vlada aprila, je bilo določeno, da se 12,5 mio EUR nameni iz sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2018, v rebalansu pa je predvideno sofinanciranje iz sredstev sklada v višini 41,9 mio EUR.


Navedeni odlok določa več sredstev za zamenjavo starih kurilnih z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali z ogrevalnimi toplotnimi črpalkami na celotnem območju Slovenije, za kar je predvidenih do 15 mio EUR (5 mio EUR več kot sedaj), za izgradnjo kolesarske infrastrukture v višini 3,5 mio (dodatnih 1,5 mio EUR) ter za nakup okolju prijaznih avtobusov in komunalnih vozil do 21 mio EUR (dodatnih 17,2 mio EUR). Poleg navedenega je za sofinanciranje nevladnih organizacij za projekte s poudarkom na nizkoogljični družbi in boju proti podnebnim spremembam določeno novih do 0,6 mio EUR.


Poleg tega bo Eko sklad v letu 2018 nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud v skladu z veljavnim Energetskim zakonom v skupnem predvidenem znesku predvidoma 50 mio EUR.


Ker se povečuje zanimanje za kredite Eko sklada za financiranje okoljskih naložb, tako pri občanih kot podjetjih in lokalnih skupnostih, bo Eko sklad za ta namen lahko zagotovil več sredstev od prvotno načrtovanih, tako da bo za kreditiranje okoljskih naložb na razpolago do 50 mio EUR.

 

Odgovor na poziv Zbornice komunalnega gospodarstva k urgentni izvedbi ukrepov za ureditev področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na poziv Zbornice komunalnega gospodarstva k urgentni izvedbi ukrepov za ureditev področja prevzemanja komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč.


Zbornica komunalnega gospodarstva je na vlado naslovila poziv, da:

  • vlada z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja odpadkov in nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov;
  • prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega (nelegalnega) skladiščenja s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo neprevzete komunalne odpadne embalaže (kot se je dogajalo lansko leto);
  • naloži Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vzpostavitev delovanja sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč ter redni odvoz teh odpadkov od komunalnih podjetij;
  • uredi zakonodajo na področju odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč tako, da bo sistem operativen in vzdržen za vse deležnike v procesu odstranjevanja teh odpadkov ter okoljsko sprejemljiv.

Vlada je zbornici med drugim odgovorila, da so za dolgoročno zagotovitev učinkovitejšega sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo in odpadnih nagrobnih sveč potrebne spremembe na ravni Zakona o varstvu okolja, kar gre v korak s časom tudi s prvim zakonodajnim svežnjem za krožno gospodarstvo, v okviru katerega sta spremenjeni Direktiva 94/62/ES in Direktiva 2008/98/ES o odpadkih. Težave v operativnosti dela sistema ravnanja z odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami narekujejo korenite spremembe, saj se v zadnjih mesecih spet slabše izvajata oba predpisa oziroma išče pravne možnosti za izogibanje predpisanim obveznostim s strani posameznih gospodarskih subjektov, ki ravnajo z odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami. MOP se zaveda, da bo glede na situacijo na terenu in glede na to, da se ne zagotavlja reden in sproten prevzem odpadnih nagrobnih sveč, potrebna sprememba sistema in posledično predpisov na tem področju. Poudarek bo treba dati zlasti temu, kako resnično omogočiti proizvajalcem, t.j. subjektom, ki prvič dajejo embalažo oziroma nagrobne sveče v promet v Sloveniji, izpolnitev njihovih obveznosti glede odpadne embalaže oziroma odpadnih nagrobnih sveč, ki izhajajo iz razširjene odgovornosti proizvajalcev. MOP pripravlja spremembe Zakona o varstvu okolja, ki bodo v javni obravnavi predvidoma konec tega leta.


V okviru revizije »Ravnanje s komunalnimi odpadki« je Računsko sodišče RS ugotovilo, da je z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže vzpostavljena samo evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo prvič v promet v Sloveniji, ki so obenem tudi zavezanci za plačilo okoljske dajatve, ne pa vseh oseb, ki dajejo kot prve embalažo v promet v Sloveniji. To pa je pomembno z vidika določitve obveznosti plačevanja stroškov ravnanja z odpadno embalažo. MOP je zato v letošnjem letu vzpostavil evidenco tistih oseb, ki dajejo embalažo kot prve v promet v Sloveniji, niso pa plačniki okoljske dajatve. V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o embalaži, dani v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS (FURS) bo MOP preučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga za plačilo embalažnine. Če masa embalaže, za katero proizvajalci ne plačujejo embalažnine, dejansko predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane letno prvič v promet v Sloveniji, bo MOP ocenil primernost znižanja praga za nastanek obveznosti plačila embalažnine.


Dosedanje ocene o deležu embalaže, ki jo dajejo v promet proizvajalci, ki imajo obveznost plačila embalažnine, glede na celotno maso embalaže, dane v posameznem letu v promet v Sloveniji, temeljijo na podatkih o masi nastale odpadne embalaže. Masa odpadne embalaže pa nikoli ne more biti enaka masi embalaže, dane v promet, saj odpadna embalaža vsebuje tudi odpadno embalažo, ki izvira iz osebnega uvoza posameznikov, odpadna embalaža vselej vsebuje nekaj ostankov embaliranega blaga, če je izpostavljena vremenskim vplivom, se v njej zadržuje voda, nerealno pa je tudi pričakovati, da bodo potrošniki v zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže odlagali samo odpadno embalažo in nobenih drugih odpadkov. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi torej morale pri določanju višine embalažnine upoštevati vsa ta dejstva, in zlasti dejstvo, da niso vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, tudi plačniki embalažnine. Če bi se količinski prag za plačilo embalažnine dejansko znižal, bi to pomenilo določeno število novih zavezancev za plačilo embalažnine, pri čemer pa se sama masa embalaže, dane v promet, ne bi povečala. Sklepati je, da bi dosedanji plačniki embalažnine zato zahtevali znižanje prispevkov na posameznega proizvajalca, kar pomeni, da se količina denarja, s katero bi razpolagale družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ne bi bistveno povečala, kljub večjemu številu plačnikov embalažnine. Vsekakor pa bi se v primeru znižanja praga povečali stroški, ki jih imajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zaradi upravljanja teh sistemov (zaradi večjega števila oseb, ki bi z družbami morale skleniti pogodbe), kar pa bi dodatno obremenilo tudi sedanje plačnike embalažnine.


Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor v okviru nadzora že dlje časa posebno pozornost namenja nadzoru predpisov, ki urejajo odpadno embalažo in odpadne nagrobne sveče. Potekajo tudi posebej usklajene akcije na ravni celotne države.


Agencija RS za okolje je izvedla postopke spremembe okoljevarstvenih dovoljenj po uradni dolžnosti za vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo v skladu z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo iz leta 2017. V izogib temu, da bi se pri izvajalcih javne službe kopičila odpadna embalaža, so bile z zadnjo novelo te uredbe spremenjene določbe, ki urejajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo glede zagotavljanja rednega prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe. Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor je dobila v vednost spremenjena okoljevarstvena dovoljenja, izdana družbam za ravnanje z odpadno embalažo, na podlagi katerih bodo inšpektorji za okolje tem družbam za ravnanje z odpadno embalažo odredili prevzemanje komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe v skladu z deleži.

 

Odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin EK glede odgovornega in varnega ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki 

 

Vlada RS je sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije (EK) zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz evropske direktive o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (2011/70/Euratom).


V odgovoru vlada med drugim navaja, da je Slovenija v letu 2016 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 (ReNPRRO16-25), ki je nadomestila Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015. Slednjo je Slovenija sprejela in nato izvajala še predno je začela veljati Direktiva 2011/70/Euratom in je bila tako Slovenija ena redkih držav v Evropi, ki je imela sprejet in je tudi izvajala svoj nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Slovenije tudi pojasnjuje, da je v ReNPRRO16-25 celovito analizirala stanje na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in določila strategije in programe za dosego ciljev. V obrazložitvi uradnega opomina EK so citirani teksti iz analize stanja, za katere je Slovenija v poglavju 4 ReNPRRO16-25 predlagala ukrepe za sanacijo stanja in so v izvajanju v skladu s tem nacionalnim programom.

 

*   *   *