Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

248. dopisna seja Vlade RS

Ljubljana, 30. 5. 2018 - Vlada RS je na 248. dopisni seji obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov

 

Vlada RS je izdala Uredbo o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov.


Z novo uredbo so se v slovenski pravni red prenesla nekatera določila iz Direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. To so predvsem program, ki je namenjen zagotavljanju varstva pred povečano izpostavljenostjo delavcev zaradi dejavnosti z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide in izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva zaradi posledic radioaktivne kontaminacije območij zaradi preostalega radioaktivnega materiala.
S to uredbo se določajo obseg in pogostost pregledovanja delovnega okolja v industrijskih dejavnostih, kjer so prisotni materiali s povečano vsebnostjo naravnih radionuklidov in identifikacija območij v primeru preteklih dejavnosti ali izrednih dogodkov. Pri tem so predpisani tudi ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti in merila za sprejemanje ukrepov.

 

Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Sava v Občini Šenčur

 

Vlada RS je izdala Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Sava v Občini Šenčur.


Vlada je na predlog občine ,v skladu z Zakonom o vodah s predlagano uredbo določila drugačno zunanjo mejo priobalnega zemljišča na delu vodotoka Sava v občini. Zunanja meja priobalnega zemljišča se tako zoži s 15 na 5 metrov od meje vodnega zemljišča in poteka po lomnih točkah, določenih z Gauss-Krügerjevimi koordinatami.

 

Uredba o razvrščanju objektov

 

Vlada RS je izdala Uredbo o razvrščanju objektov.


Z uredbo se objekti razvrščajo glede na zahtevnost v enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Razlikovanje med posamezno zahtevnostjo objektov vpliva na to, ali je za objekt potrebno gradbeno dovoljenje (npr. za enostavne objekte ni potrebno), vpliva na to, kakšna dokumentacija se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, za zahtevne objekte se izvede tehnični pregled, za ostale pa ni obvezen. Ta razvrstitev vpliva tudi na inšpekcijski nadzor, saj skladnost enostavnih objektov s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi občine nadzoruje občinska inšpekcija.


Osnovni kriteriji za razvrstitev po zahtevnosti so zajeti že v definicijah v Gradbenem zakonu (GZ), in sicer so to dimenzije, konstrukcijska zahtevnost, večje ali manjše število ljudi, ki se zadržuje v objektu, ter prostorska (ne)zaznavnost. Izhodišče je, da so posamezne mejne vrednosti podobnih objektov med seboj primerljive in uravnotežene. Z uredbo so določena tudi vzdrževalna dela, ki glede na definicijo iz GZ pomenijo dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.


Z uredbo se klasifikacijo objekti glede na namen njihove uporabe. Poleg stavb in gradbeno inženirskih objektov uredba razvršča tudi druge gradbene posege, ki so novost v GZ, saj ta širi definicijo objekta (poleg stavb in gradbeno inženirskih objektov) tudi na druge gradbene posege. To so posegi, ki so posledica gradbenih del in pomenijo poseg v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora. Objekti se glede na namen uporaba razvrstijo po pretežni rabi.
Uredba ima vpliv na delo inšpekcijskih služb, saj občinska inšpekcija nadzoruje skladnost enostavnih objektov z občinskimi predpisi.

 

Spremembe Uredbeo odlagališčih odpadkov

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov.
S tem predlogom sprememb in dopolnitev se glede na veljavno uredbo, ki ureja odlagališča odpadkov, predvsem: omogoči preverjanje in spreminjanje pravnomočnih dovoljenj (o zaprtju odlagališča) po uradni dolžnosti v skladu z Zakonom o varstvu okolja, zaradi česar upravljavcem odlagališč najpozneje v desetih letih po pravnomočnosti odločb o zaprtju odlagališča ni treba predložiti vlog za okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zahtevo iz Uredbe o odlagališčih odpadkov; omogoča, da v primeru uveljavitve načela subsidiarnosti iz Zakona o varstvu okolja, ko mora država zagotavljati obratovanje odlagališča odpadkov, predložitev finančnega jamstva ni potrebna; v celoti prenaša v slovenski pravni red zahtevo iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, nekateri izrazi se uskladijo z izrazi v Uredbi o odpadkih.

 

Predlog sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za obvoznico Most na Soči in sklepa o imenovanju delovne skupine za njegovo pripravo

 

Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za obvoznico Most na Soči, ter sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo DPN za obvoznico Most na Soči.Strnjena pozidava ob glavni cesti ogroža udeležence v prometu, predvsem pešce. Cilj je, da se med projekte za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest uvrščajo projekti, ki bodo postopno izboljšali stanje cestne infrastrukture ter dvignili raven storitev uporabnikom. Osnovni cilj je gradnja obvoznice mimo naselja Most na Soči. Posebni cilj je izboljšati povezanost Bovca, Tolmina in Cerknega z Novo Gorico in Ljubljano. Temeljni cilji načrtovane prostorske ureditve: povečanje prometne varnosti; izboljšanje tehničnih elementov; prometna razbremenitev naselja; nadomestitev dotrajanih delov ceste ter izboljšava stanja okolja.


Delavno skupino za pripravo DPN sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.

 

Predlog sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za obvoznico Volče in sklepa o imenovanju delovne skupine za njegovo pripravo

 

Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega (DPN) načrta za obvoznico Volče, ter Sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo DPN za obvoznico Volče.Strnjena pozidava ob glavni cesti praktično ne dopušča dvosmernega tovornega prometa in ogroža udeležence v prometu, predvsem pešce. Cilj je, da se med projekte za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest uvrščajo projekti, ki bodo postopno izboljšali stanje cestne infrastrukture ter dvignili raven storitev uporabnikom. Osnovni cilj je gradnja obvoznice mimo naselja Volče. Posebni cilj je izboljšati povezanost Bovca, Tolmina in Nove Gorice. Temeljni cilji načrtovane prostorske ureditve: povečanje prometne varnosti; izboljšanje tehničnih elementov; prometna razbremenitev naselja; nadomestitev dotrajanih delov ceste ter izboljšava stanja okolja.


Cilji načrtovanih ureditev sledijo ciljem Strategije razvoja prometa v RS. Doseganje ciljev se bo zagotovilo etapno. Dinamika za posamezno dejavnost izhaja neposredno iz ugotovljenih težav in je utemeljena glede na realne potrebe (prometne težave, obremenitve) ter zagotavlja doseganje splošnih in specifičnih ciljev.


Delavno skupino za pripravo DPN sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.

 

Soglasje k pobudi MO Novo mesto za rekonstrukcijo daljnovoda Brestanica-Hudo in soglasje k Lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Hrastje-Lešnica

 

Vlada RS je Mestni občini Novo mesto izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta (DPN) za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica–Hudo in Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Hrastje-Lešnica.


Pobuda MO Mestne občine Novo mesto (MO) se nanaša na priključevanje gospodarske cone »Na Brezovici« na gospodarsko javno infrastrukturo (meteorno in fekalno kanalizacijo). Z načrtovanimi ureditvami MO posega na delu k.o. Ždinja vas delno tudi na območji veljavnih uredb o DPN za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica-Hudo in o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Hrastje-Lešnica.


Ministrstvo za okolje in prostor je preverilo možnost izvedbe in uporabe prostorskih ureditev, ki so določene z obema državnima prostorskima aktoma, upoštevajoč načrtovane prostorske ureditve MO v okviru gospodarske cone »Na Brezovici«. Preverilo je zemljišča, ki jih je MO navedla v pobudi, z vidika potreb po poseganju nanje.


Vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k pobudi MO za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena na delih območja DPN za del rekonstrukcije daljnovoda 2 × 110 kV Brestanica-Hudo in Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Hrastje-Lešnica.


MO po sprejetju sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena na delu obeh državnih prostorskih aktov, pošlje izvod tega akta vladi.


Razveljavitev odločbe in zavrnitev zahtevka Hotel Sava Rogaška za določitev koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine za stekleničenje in proizvodnjo pijač

 

Vlada RS je izdala odločbo, s katero se odločba Vlade RS z dne 14. 2. 2008 razveljavi in zavrne zahtevek Hotel Sava Rogaška d. o. o. za podelitev koncesije za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač.
V ponovljenem postopku v obnovi je vlada sledila sodbi Upravnega sodišča RS, ki je pritrdilo stališču vlade, da Hotel Sava Rogaška na dan uveljavitve Zakona o vodah ni izpolnjeval pogojev iz Zakona o vodah, in sicer tedaj ni rabil vode iz te vrtine. Zato je bilo treba odločbo vlade o podelitvi koncesije Hotelu Sava Rogaška razveljaviti. Hkrati pa je bilo treba, glede na napotila iz sodbe, odločiti tudi o zahtevku Hotela Sava Rogaška. Glede na to, da Hotel Sava Rogaška ni izpolnjeval pogojev za podelitev koncesije na dan uveljavitve Zakona o vodah, je bilo treba njegov zahtevek zavrniti.


Zahteva za oceno ustavnosti Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna

 

Vlada RS je sprejela besedilo Zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti druge vrstice razpredelnice iz 8. člena (skupina B), 11.a člena, 13. člena, drugega odstavka 14. člena, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 15. člena, 15.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna.
Občina Postojna je v Uradnem listu RS, št. 108/07 objavila Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini, ki ga je štirikrat spremenila in dopolnila.
Posamezna določila v zahtevi navedenih členov po mnenju Ministrstva za okolje in prostor (MOP) niso v skladu z ustavo in zakonom, zato je MOP občino na to opozoril in pozval, da do določenega roka odpravi nepravilnosti in sprejme nov odlok.


Občina v postopku nadzora zakonitosti, ki ga je izvajal MOP, ni navajala zadovoljivih vsebinskih pojasnil in postopkov, ki jih izvaja za sprejem novega odloka. Do konca decembra 2017 občina ni sprejela novega odloka, MOP je zaprosila za podaljšanje roka, MOP je zahtevi ugodil in rok podaljšal.


MOP ugotavlja, da je občina v postopku odprave nepravilnosti v odloku pasivna in da nepravilnosti, za odpravo katerih je bil rok podaljšan do 16. 3. 2018 in podrejeno do 16. 4. 2018, niso bile odpravljene, zato je predlagal vladi, da začne postopek pred Ustavnim sodiščem RS.

 

Podpis spremembe Sporazuma o vzpostavitvi EUMETNET 

 

Vlada RS se je seznanila z informacijo o nameravanem pristopu Agencije Republike Slovenije za okolje k podpisu Sporazuma o spremembi Sporazuma z dne 17. 9. 2009 o vzpostavitvi Gospodarskega interesnega združenja EUMETNET.


Osnovni namen Gospodarskega interesnega združenja EIG EUMETNET, ki združuje 31 evropskih državnih meteoroloških služb in katerega članica je tudi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), je s skupnimi programi na področju spremljanja ter napovedovanja vremena in podnebja pomagati članicam učinkovito izvajati zakonske obveznosti na nacionalnem nivoju.


ARSO je ena od prvotnih 21 podpisnic Sporazuma o vzpostavitvi Gospodarskega interesnega združenja EUMETNET, ki so ga članice podpisale 17. 9. 2009 v Bruslju z veljavnostjo 10 let. Ob bližajočem se izteku veljavnosti so članice EIG EUMETENT pripravile Sporazum o spremembi Sporazuma z dne 17. 9. 2009 o vzpostavitvi Gospodarskega interesnega združenja EUMETNET, ki podaljšuje veljavnost prvotnega sporazuma do 31. 12. 2028 ter dopolnjuje nabor podpisnic na vseh sedanjih 31 članic združenja, hkrati pa podrobneje opredeljuje različne možne oblike sodelovanja EIG EUMETNET s tretjimi ter omogoča učinkovitejše vzpostavljanje neobveznih programov pod okriljem združenja za podporo članicam združenja.


Sporazum o spremembi Sporazuma z dne 17. 9. 2009 o vzpostavitvi Gospodarskega interesnega združenja EUMETNET bo podpisan na 21. zasedanju Skupščine članic, ki bo potekalo 21. in 22. novembra 2018 v Zagrebu in k podpisu katerega pristopa tudi ARSO.

 

*   *   *