Skoči na vsebino

NOVICA

Svetovni dan Zemlje (22. april) – Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko

Ljubljana, 19. 4. 2018 – Svetovni dan Zemlje nas opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem«, ki predstavlja resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija (EK) je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila EK.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je Slovenija  v letu 2016 proizvedla 19 % manj odpadkov iz plastike kot v letu 2015. 24 % vseh v letu 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike se je recikliralo, 4 % teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, 2 % sta se odložila na odlagališčih, 31 % se jih je izvozilo, preostalih 39 % pa je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki. V zadnjih 25-ih letih je bil storjen velik napredek pri ravnanju z odpadki v Sloveniji. Slovenija je v tem obdobju zmanjšala število delujočih odlagališč odpadkov, odpadki pa so usmerjeni v postopke predelave in recikliranja, ki so v skladu s hierarhijo odpadkov prednostni pred odstranjevanjem na odlagališčih.

 

Varstveno območje Natura 2000


Ključno omrežje, ki zagotavlja ohranitev življenjskih prostorov vrst, ogroženih na evropski ravni, je omrežje Natura 2000. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, in sicer z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Slovenija ima izjemno pestro naravo. S 37 odstotki nacionalnega ozemlja v omrežju Natura 2000 je Slovenija na prvem mestu v Evropski uniji. S sredstvi iz domačega in evropskega proračuna so bile na več kot 20 območjih (med njimi v Julijskih Alpah, Karavankah, Pohorju, Kozjanskem, Goričkem, Boču, Škocjanskem zatoku, Škocjanskih jamah, Sečoveljskih solinah, Strunjanskih solinah, Ankaranu, Ljubljanskem barju, Muri, Kolpi, Zelencih, Cerkniškem jezeru, Pivških presihajočih jezerih, Vrbju, Bukovniškem jezeru, Podvincih, Velovleku) dokončane večje ureditve za obiskovanje in doživljanje narave (ter številne manjše), kjer se v prostem času sprošča in rekreira tretjina Slovencev, prav tako tretjino tujih gostov v Slovenijo pritegne ohranjena narava.


Narava je dar, ki nam omogoča življenje


To je eno glavnih sporočil razstave Študijski krožki v slovenskem prostoru, ki bo od Svetovnega dneva Zemlje do Svetovnega dneva okolja (5. junija) potekala na Jakopičevem sprehajališču v Parku Tivoli v Ljubljani. Avtorji razstave so študijski krožki, ki jih vodi Andragoški center Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je soorganizator razstave, ki dopolnjuje sporočila študijskih krožkov o tem, kako zaklade narave ohranjati za prihodnje rodove. Več kot 100 slik iz različnih krajev Slovenije pripoveduje o dediščini, kulturni in naravni, ki je živa, njena pestrost prispeva k naši trajnosti in nas uči sobivanja, tudi z naravo. Spodbujajo k ponovni uporabi, vzdrževanju in predelavi, samooskrbi, ekološki pridelavi hrane, uporabi najsodobnejših zelenih tehnologij, učenju v naravi in od narave. Prispevajo k iskanju odgovorov na vprašanje, kako hkrati doseči blaginjo in manj obremenjevati okolje. Poudarek je na ljudeh, ki kljub rabi virov ohranjajo Slovenijo zeleno, čisto in našo. Prijazno vabljeni k ogledu razstave.


Povabilo za sodelovanje na Evropskem tednu trajnostnega razvoja


V državah EU letos že četrtič poteka akcija Evropski teden trajnostnega razvoja – ETTR (30. 5. – 5. 6. 2018), ki spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju. Pobuda je povezana z uresničevanjem septembra 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj s 17 cilji trajnostnega razvoja. Vabimo vse, ki v tednu 30. maj - 5. junij, pa tudi v tednu prej in tednu potem, že načrtujete dogodek ali aktivnost, povezan s trajnostnim razvojem, da njegov opis posredujete tudi v objavo na vseevropski platformi. Hkrati pa dajemo pobudo vsem tistim, ki pripravljate dogodek v maju ali juniju, da ga v okviru možnosti skušate prestaviti v časovni okvir ETTR.


V žarišču procesa Agende 2030 in tudi ETTR so letos naslednji cilji:
Cilj 6.  Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.
Cilj 7.  Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.
Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja.
Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe.
Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti.
Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. 


Seveda po so dobrodošli vsi dogodki, ki se osredotočajo na katerikoli cilj trajnostnega razvoja. Prijava v Evropski teden trajnostnega razvoja poteka preko spletne strani.

 

*   *   *

Več informacij:


- Svetovni dan Zemlje

Spletna stran WWF (Ohranimo zemljo z varovanjem biološke raznolikosti-med primeri tudi Kozjanski park
- Statistični urad RS
- Svetovni dan Zemlje v Krajinskem parku Goričko