Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

173. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 21. 3. 2018 - Vlada RS je na 173. redni seji obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Uredba o sevalnih dejavnostih

 

Vlada RS je izdala Uredbo o sevalnih dejavnostih, s katero se nadomešča do sedaj veljavna Uredba o sevalnih dejavnostih.
Z novo uredbo se v slovenski pravni red prenašajo nekatera določila iz Direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, ki jo je treba prenesti v slovenski pravni red na osnovi novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. To so predvsem določila, ki se nanašajo na izvzetja in opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi in ravnmi za visoko aktivne vire sevanja, merila sprejemljivosti za predmete splošne rabe. Predvsem so določena nova merila sprejemljivosti za predmete splošne rabe so po nova.

 
V preostalem delu predlagana uredba sledi veljavni. S predlagano uredbo se normativno določajo viri ionizirajočega sevanja, ki morajo biti pod upravnim nadzorom. To so tisti viri sevanja, ki jih je treba priglasiti in vpisati v register virov sevanja ter zanje pridobiti dovoljenje za uporabo. Na novo so določeni viri sevanja, ki za uporabo potrebujejo dovoljenje, in viri sevanja, za katere je dovolj samo vpis v register.

 
Predlagana uredba določa sevalne dejavnosti za katere je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in tiste za katere je dovolj registracija, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema, ki oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti, večji od 5 kV, ter merila za razvrščanje posameznih del pri uporabi odprtih virov sevanja. Uredba predpisuje merila za določitev visoko aktivnih virov sevanja. To so viri sevanja, za uporabo katerih veljajo posebna pravila. Z uredbo se določajo tudi ravni opustitve upravnega nadzora nad viri sevanja po zakonu o varstvu pred sevanji in merila za opustitev nadzora.

 
Predlagana uredba tudi dopolnjuje merila za razvrščanje objektov med sevalne objekte in manj pomembne sevalne objekte.
Na področju fizičnega varovanja uredba določa radioaktivne snovi, za katere veljajo ukrepi fizičnega varovanja. Z uredbo se določajo tudi merila za časovno veljavnost dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, registracije, dovoljenja za uporabo vira sevanja in obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta.

 
Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za potrebe kopališča Dolenjske Toplice

 

Vlada RS je izdala Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice.
Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice je koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli pravica do posebne rabe termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice. Uredba ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti koncesionarja, plačilo za koncesijo, vsebino koncesijske pogodbe ter nadzor nad izvajanjem koncesije.

 
Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru postopka priprave uredbe pridobilo strokovno mnenje Geološkega zavoda Slovenije, strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave ter strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije, iz katerih izhaja, da je nameravana raba vode dovoljena in v skladu z načelom trajnostne rabe voda in se koncesija lahko podeli ter da bo ob upoštevanju predlaganih ukrepov vpliv rabe vode na ribe sprejemljiv.

 
Znesek koncesijske dajatve za drugo polovico leta 2018 znaša 6.463 EUR, za leto 2019 ter vsako nadaljnjo leto pa 12.927 EUR.

 

Odločba o podelitvi koncesije za rabo podzemne vode iz vrtine Z-3/11 za proizvodnjo pijač in pooblastilo za sklenitev koncesijske pogodbe

 

Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo podzemne vode iz vrtine Z-3/11 za proizvodnjo pijač podeli družbi Unior Kovaška industrija d. d., Zreče.
Za podpis koncesijske pogodbe je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.

 
Dodatnih finančnih posledic odločba o podelitvi koncesije nima, saj vrtina Z-3/11 v istem obsegu nadomešča dosedanjo vrtino Zverovje Z-2/03, ki ni več v uporabi.


Obvestilo pobudniku v zvezi z izdajo koncesijskega akta za odvzem naplavin iz reke Nadiže

 

Vlada RS je obvestila pobudnika Darja Konavca s. p., Kobarid, da se postopek izdaje koncesijskega akta za odvzem naplavin iz reke Nadiže ne začne.
Ministrstvo za okolje in prostor je 5. 1. 2010 s strani Darja Konavca prejelo pobudo za izdajo koncesijskega akta za odvzem naplavin iz reke Nadiže. Pobudnik je predlagal dve lokaciji za odvzem iz reke Nadiže.

 
Kot izhaja iz strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave z dne 23. 5. 2017, odvzem naplavin za gospodarsko rabo na obeh predlaganih lokacijah reke Nadiže ni primeren. Iz mnenja je namreč razvidno, da lahko načrtovan odvzem naplavin povzroči negativne vplive na varovane vrste, zmanjšanje obsega Natura 2000 habitatnih tipov, kar je v nasprotju z varstvenimi cilji Programa upravljanja območij natura 2000 (2015-2020). Prav tako je reka Nadiža v okviru Nature 2000 varovana tudi na območju Italije, zato bi bilo treba ugotoviti tudi čezmejni vpliv načrtovane dejavnosti.

 
Glede na navedeno pobudi pobudnika ni bilo mogoče ugoditi, zato vlada s sklepom pobudnika obvešča, da se postopek za izdajo koncesijskega akta za odvzem naplavin iz reke Nadiže ne začne.

 

Poročilo o ugotovitvah in poročilu misije OSART o pregledu obratovalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško

 

Vlada RS je sprejela Poročilo o ugotovitvah in poročilu misije OSART o pregledu obratovalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).

 
Po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi in po izvedbi stresnih testov je Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pripravila akcijski načrt za izboljšanje jedrske varnosti, ki poleg Programa nadgradnje varnosti v NEK vsebuje tudi pregled obratovalne varnosti s podporo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), to je z izvedbo misije OSART (Operational Safety Assessment Review Team).

 
Pregled obratovalne varnosti NEK v okviru misije OSART je potekal med 15. 5. ter 1. 6.  2017. Zaključno poročilo OSART misije, ki vsebuje štiri priporočila, šestnajst predlogov za izboljšavo ter tri primere dobre prakse je URSJV prejela 15. 1. 2018.

 
Prvo priporočilo izpostavlja, da je na podlagi prepoznavanja in nadzora potreb po usposabljanju ter periodičnega preverjanja usposobljenosti osebja treba zagotoviti, da je v usposabljanje vključeno vse osebje, ki izvaja ukrepe, pomembne za varnost, vključno z izvajalci intervencijskih ukrepov.

 
Drugo priporočilo, izpostavlja potrebo po določanju prednostnih nalog, izvajanju in spremljanju obratovalnih dejavnosti, da se zagotovi, da se dejavnosti, pomembne za varnost, dokončajo v za to določenem roku.

 
Tretje priporočilo izpostavlja, da je treba izboljšati načine kontrole gorljivih materialov in požarno varnost in s tem zagotoviti učinkovito preprečevanje požarov in zaščito pred njimi.
Četrto priporočilo izpostavlja, da je treba zagotoviti pravočasne izvedbe analiz in dokončanje korektivnih ukrepov za zmanjšanje verjetnosti ponovitve dogodkov.
MAAE je poslala osnutek poročila misije OSART na URSJV in v NEK v septembru leta 2017. NEK je v odziv na poročila misije OSART, ki vsebuje zaključke, priporočila in predloge za izboljšave že pripravil podroben načrt izvedbe ukrepov z opredelitvijo ukrepov in časovnim načrtom, ki predvideva uresničevanje zastavljenih ukrepov in rešitev odprtih najdb do konca leta 2018. Omenjeni načrt izvedbe ukrepov je NEK dostavil na URSJV 31. 11. 2017. URSJV je pregledal predlog načrta izvedbe ukrepov NEK in pripravil svoj načrt spremljanja izvedbe priporočil in predlogov OSART v NEK.

 

Odgovor na uradni opomin EK o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak

 

Vlada RS je sprejela odgovor Slovenije na uradni opomin Evropske komisije (EK) z dne 24. 1. 2018 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak v pravni red RS.

 
Vlada med drugim pojasnjuje, da je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev, s katero bo večji del določb Direktive prenesen v pravni red RS. Preostale določbe direktive, ki obravnavajo splošne pogoje nadzora srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev so že vključene v ostale predpise, in sicer v: Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje, Zakon o varstvu okolja in Zakon o inšpekcijskem nadzoru.

 
Uredba je bila potrjena na vladi 14. marca 2018 in je izšla v Uradnem listu RS, št. 17/18 z dne 16. marec 2018. V najkrajšem možnem času bo Slovenija izvedla postopek notifikacije vseh predpisov in s tem bo RS izpolnila svoje obveznosti.

 

Mnenje o Predlogu zakona o spremembah Stanovanjskega zakona

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Stanovanjskega zakona (SZ-1E).

 
Vlada predloga zakona ne podpira in poudarja, da so hišniki pridobili samo pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja za čas opravljanja hišniških del in da se ta stanovanja ne morejo enačiti s stanovanji, na katerih je bila v preteklosti pridobljena stanovanjska pravica (na primer denacionalizirana stanovanja). Sprejetje zakona bi povzročilo zahteve po tako imenovani privatizaciji drugih stanovanj, ki so bila pred letom 1991 opredeljena kot službena.

 
Vlada poudarja, da imajo hišniki v večstanovanjskih stavbah že po zdaj veljavni zakonodaji več pravic kot najemniki drugih službenih stanovanj, saj so tisti hišniki, ki še opravljajo hišniška dela in prebivajo v hišniških stanovanjih ter izpolnjujejo vse zakonske pogoje, upravičeni do subvencije k najemnini. Ob tem ob upokojitvi lahko zaprosijo za dodelitev neprofitnega stanovanja v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opravljanja poklica geodeta

 

Vlada RS je sprejela besedilo odgovora na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s problematiko opravljanja poklica geodeta.
Vlada v odgvoru med drugim navaja, da Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2006 o storitvah na notranjem trgu) med zahteve predpisov v nacionalnih zakonodajah za tuje ponudnike, ki so predmet ocenjevanja, uvršča tudi zahtevo po določitvi najmanjšega števila zaposlenih.

 
Ker je bilo v medresorskem usklajevanju skupaj s pristojnim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovljeno, da bo zaradi zelo konservativnega pristopa Evopskega sodišča pri presoji skladnosti nacionalnih predpisov z direktivo in zagotavljanju konkurenčnosti na evropskem trgu zahtevo po zaposlitvi za tuje ponudnike težko argumentirati, je bila sprejeta odločitev, da se za tuje ponudnike ta zahteva ne uveljavi.

 
Po 1. 6. 2018 bosta veljala oba člena - 56. in 60. člen Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). 60. člen ZAID določa, da gospodarski subjekt, ki na dan začetka uporabe ZAID opravlja dejavnost in izpolnjuje pogoje iz taksativno določenih zakonov, lahko opravlja dejavnost pod temi pogoji še največ eno leto po začetku uporabe ZAID.
60. člen ZAID omogoča geodetskim podjetjem, ki na dan začetka uporabe ZAID (t.j. 1. 6. 2018) opravljajo geodetsko dejavnost in izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti po Zakonu o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1), da lahko opravljajo geodetsko dejavnost pod temi pogoji (pogoji ZGeoD-1) še največ eno leto po začetku uporabe ZAID - t.j. največ do 1. 6. 2019.
Zahteva po polni zaposlitvi je bila uzakonjena na pobudo pristojnih poklicnih zbornic (Inženirska zbornica Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije) iz razloga, ker naj bi dosedanja zakonodaja z možnostjo zaposlitev tudi le za nekaj ur tedensko ne zagotavljala zadostne kvalitete opravljanja arhitekturnih, inženirskih in geodetskih storitev.
Cilj ZAID je uzakonitev takšnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki bodo zagotavljali kvaliteto opravljenih storitev.

 
Trditev, da tehnik po novem ni več zaposljiv kader, ne drži, saj poleg nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije in znotraj teh nalog obstaja še vrsta drugih zadolžitev in posameznih del, ki jih lahko prevzemajo tudi tehniki.

 
Regulirani poklic »geodet« bo s 1. 6. 2018 dereguliran. Prav tako bo dereguliran poklic »geodetski strokovnjak«. Geodet po 1. 6. 2018 ne bo samostojno delal in podpisoval ničesar, po navodilih in nadzorom pooblaščenega inženirja geodezije pa bo v okviru njegovih nalog in pristojnosti lahko opravljal posamezna opravila. To se nanaša na vse naloge, ki sodijo v okvir nalog pooblaščenega inženirja geodezije, kot so opisana v 4. členu ZAID. Bistveno je, da je pooblaščeni inženir geodezije pri izvajanju posameznih opravil s strani geodeta osebno prisoten, kot to določa ZAID. To pomeni, da mora opravilo naročiti, dati navodila za njegovo izvedbo in izvajanje te naloge nadzorovati.

 
Črtanje besedila »Posamezna tehnično strokovna opravila v okviru poklicnih nalog lahko po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami«, je bilo posledica pripomb zakonodajnopravne službe Državnega zbora RS. Po njihovem mnenju bi bilo treba za to osebo predvideti poseben reguliran poklic ali pa določbo črtati, ker niso opredeljene kvalifikacije »druge osebe z ustreznimi kompetencami«. Ker je uzakonitev novega reguliranega poklica nasprotovala usmeritvam 10. vladnega strateškega projekta prenove reguliranih poklicev in dejavnosti in je bil cilj novega zakona združiti dosedanje tri regulirane poklice v en sam reguliran poklic (pooblaščeni inženir s področja geodezije), je bilo predvideno črtanje omenjenega besedila.

 
Odgovor vlade na poslansko vprašanje v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da se »evidentiranje dejanske rabe javnih zemljišč za stojna mesta daljnovodov« dejansko že izvaja, in sicer na način, kot to določata pravna ureditev evidentiranja podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture in pravna ureditev množičnega vrednotenja nepremičnin.

 
V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, v katerem se evidentirajo podatki o objektih in omrežjih gospodarske infrastrukture v Sloveniji, se »stojna mesta daljnovodov« evidentirajo kot stebri ali drogi. Če je površina stebra ali droga v preseku z zemljiščem manjša kot 2m², se steber ali drog evidentira točkovno, če je površina stebra ali droga v preseku z zemljiščem večja kot 2m², pa se steber ali drog evidentira kot poligon.

 
V evidenco vrednotenja, v kateri so v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin zbrani podatki o nepremičninah, ki so pomembni za določitev njihove posplošene vrednosti, se prevzemajo podatki o nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki vplivajo na vrednost kot to določajo modeli vrednotenja nepremičnin. V evidenci vrednotenja se med drugim vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo tudi podatki o vplivnem območju. Vplivno območje je podatek o najkrajši razdalji med centroidom parcele oziroma stavbe in linijskim objektom iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Vplivno območje se pri množičnem vrednotenju nepremičnin upošteva takrat in tako, kot to določajo modeli vrednotenja nepremičnin. Podatki o vplivnem območju so bili že doslej vključeni v modele vrednotenja nepremičnin in bodo vanje vključeni tudi v prihodnje.

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč za vodotoke

 

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč za vodotoke.
Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je v teku druga javna razprava o predlogu določitve vodnih zemljišč celinskih voda v Sloveniji, ki je bil pripravljen v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami. Javna razprava bo potekala do 30. 3. 2018, potem pa se bo Ministrstvo za okolje in prostor do prejetih pripomb opredelilo in pripravilo uraden sloj vodnih zemljišč, ki bo v skladu z določbami Zakona o vodah vpisan v vodni kataster, ki ga vodi Direkcija RS za vode (DRSV). 

 
Geodetska uprava RS bo podatke o vodnih zemljiščih po njihovem vpisu v vodni kataster, ki ga vodi DRSV, prevzela kot dejansko rabo vodnih zemljišč in jih vključila v obstoječi sistem vodenja dejanskih rab v zemljiškem katastru, kjer bodo na voljo različnim uporabnikom – tudi za namene množičnega vrednotenja nepremičnin.
V skladu z določili Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A) pa bo do 1. 6. 2019 vzpostavljen prenovljen sistem dejanskih rab zemljišč, v katerega bodo vključene dejanske rabe zemljišč vseh upravljavcev zbirk dejanskih rab zemljišč.

 

*   *   *