Skoči na vsebino

NOVICA

Letošnji Svetovni dan voda (22. marec) je v znamenju narave za vodo

Ljubljana, 20. 3. 2018 - Namen Svetovnega dneva voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je usmeriti pozornost na pomembnost vode. Tema letošnjega Svetovnega dneva voda 2018 je "narava za vodo" – raziskovanje rešitev iz narave za izzive 21. stoletja, povezane z vodo. Poškodovani ekosistemi vplivajo na količino in kakovost pitne vode. Danes na svetu živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. Šesti splošni cilj trajnostnega razvoja zavezuje svet, da do leta 2030 vsem zagotovi dostop do pitne vode in vključuje posamezne cilje za varstvo naravnega okolja in zmanjšanje onesnaževanja. V tem času (18. do 23.3) pa v Braziliji poteka 8. Svetovni vodni vrh, kjer aktivno sodeluje tudi Slovenija.

Letošnja vodilna misel ozavešča o rešitvah iz narave. Njeno osrednje sporočilo je, da so rešitve iz narave, kot so sajenje dreves za obnovitev gozdov, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami in obnovitev mokrišč, trajnosten in stroškovno učinkovit način za lažjo povrnitev ravnovesja vodnega cikla, ublažitev učinkov podnebnih sprememb ter izboljšanje zdravja ljudi in njihovega preživljanja. Če bomo pri zadovoljevanju potreb rastočega prebivalstva po vodi uporabili rešitve iz narave, bomo prispevali k ustvarjanju krožnega gospodarstva ter hkrati pomagali pri varstvu naravnega okolja in zmanjšanju onesnaževanja, kar sta ključna cilja šestega splošnega cilja trajnostnega razvoja, ki svet zavezuje, da do leta 2030 vsem zagotovi dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbi za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

 

Rešitve iz narave so obnavljanje gozdov, travišč in naravnih mokrišč, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami, ustvarjanje varovalnih pasov rastlinstva vzdolž vodotokov – to so primeri rešitev iz narave, ki izboljšujejo razpoložljivost in kakovost vode. Rešitve iz narave niso čudežno zdravilo za vse kritične izzive, povezane z vodo, s katerimi se spopadamo ob naraščanju svetovnega prebivalstva, lahko pa zagotovijo inovativne in stroškovno učinkovite možnosti za dopolnitev nezadostne ali starajoče se vodne infrastrukture. Na primer:

 
• Razpoložljivost vode in oskrba z njo: shranjevanje vode prek naravnih mokrišč, talne vlage in/ali obnavljanja podzemne vode je lahko bolj trajnostno in stroškovno učinkovitejše od sive infrastrukture, kot so jezovi.
• Kakovost vode: onesnaževanje v kmetijstvu se lahko znatno zmanjša z uporabo rešitev iz narave, kot npr. obrežni varovalni pasovi, tj. pasovi vzdolž vodotokov, posajeni z domorodnimi drevesi in grmi.
• Obvladovanje nevarnosti: učinki podnebnih sprememb, kot so pogoste hude poplave, se lahko ublažijo z vrsto rešitev iz narave, kot so obrežni varovalni pasovi ali povezovanje rek s poplavnimi ravnicami.

 

Z uporabo nekaterih rešitev iz narave se ustvari tako imenovana "zelena infrastruktura": naravni ali polnaravni sistemi, ki nam dajejo enakovredne ali podobne koristi kot običajna "siva infrastruktura", ki jo zgradi človek. Rešitve iz narave nam poleg storitev v zvezi z vodo pogosto dajejo tudi druge koristi. Na primer, zgrajeno mokrišče, ki se uporablja za čiščenje odpadnih voda, lahko zagotavlja biomaso za proizvodnjo energije, izboljša biotsko raznovrstnost ter ustvari območja za rekreacijo in povezane zaposlitve.

 

8. Svetovni vodni vrh v Braziliji

 
Od  18. do 23. marca 2018 v prestolnici Brazilije poteka 8. Svetovni vodni vrh. Gre za enega od ključnih svetovnih dogodkov vodnega sektorja, katerega glavni namen je osvetliti in poudariti pomen vode za svetovno prebivalstvo, ekosisteme in gospodarstvo. Vrh predstavlja globalno platformo za povezovanje javnega in zasebnega sektorja na področju voda, in sicer z namenom učinkovitega doseganja ciljev Agende 2030, vezanih na vodo, med katerimi so ključni zagotovitev dostopa do pitne vode in ustrezne infrastrukture, premagovanje izzivov vezanih na ureditev sanitarij in uvajanje celovitega upravljanja vodnih virov. Slovenija bo še posebej izpostavila primer dobre prakse, ki je vzpostavitev zelo sodobnega sistema za zgodnje opozarjane pred poplavami v mednarodnem porečju Save. Sistem vključuje tudi napovedovanje nizkih voda v celotnem porečju. Gre za izjemni dosežek v mednarodnem porečju (tudi po ocenah Evropske komisije, Svetovne meteorološke organizacije in Svetovne banke), ki omogoča pravočasno prilagajanje ekstremnim situacijam (poplavam/sušam) vsem državam v porečju Save. Glede na aktivno vključenost Slovenije v izvajanje treh makroregionalnih strategij (alpske, podonavske in jadransko jonske), bo delegacija aktivno sodelovala tudi v stranskem dogodku pod okriljem Mednarodne komisije za zaščito reke Donave (ICPDR), ki bo kot regionalni prikaz naslavljal vprašanja vezana na evropske vodne ekosisteme in njihovo povezovanje sistemov in uslug.

Slovenija bo na Svetovnem vodnem vrhu predstavila tudi video »Proti zeleni obali« predstavila konkretne dosežke pri vzpostavljanju zelenih in modrih koridorjev med zavarovanimi območji na obali (Koper-Izola) in vizijo njihovega širjenja na čezmejni ravni. Slovenija bo vključevanje zelene infrastrukture v razvoj predstavila tudi s primeri uporabe zelenih koridorjev za povezovanje EU makro-regionalnih strategij Podonavja, Jadrana in Ionije ter Alp.

 

Področje urejanja  voda v Sloveniji

 
Slovenija je na področju urejanja voda v tem mandatu izpeljala veliko aktivnosti: pripravila je celovito reorganizacijo področja upravljanja z vodami (ustanovila nov organ v sestavi MOP - Direkcija RS za vode; na novo oblikovala namenski Sklad za vode) in vzpostavila portal eVode; pripravila in izvedla Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav; uspešno in pravočasno zaključila vse kohezijske projekte s področja okoljske infrastrukture; po dolgih letih podelila koncesije za rabo vode.  Sprejet  je bil Načrt upravljanja z morskim okoljem (NUMO). Njegov namen in cilj je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov in doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. Z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017 – 2021 (NZPO), so predvideni ukrepi in projekti (gradbeni in negradbeni)  s katerimi se bo prioritetno zmanjševala poplavna ogroženost na najbolj poplavno ogroženih porečjih v Sloveniji kot so Savinja, Drava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Vipava, Sora, Mura, Ledava in drugi. Nabor ukrepov in projektov za obdobje 2017 - 2021 je ovrednoten na približno 540 mio EUR (oziroma približno 110 mio EUR letno), obenem pa se na ravni Slovenije ocenjuje, da je v obdobju 2017 - 2021 za protipoplavne ukrepe realno razpoložljivih in dosegljivih približno 400 mio EUR (približno 80 mio EUR letno) iz naslova različnih virov financiranja (od tega približno 100 mio EUR iz Sklada za vode in približno 105 mio EUR iz EU kohezije (skupaj z lastno udeležbo)).

 
Pripravljeni so EU bilateralni in transnacionalni projekti s konkretnimi protipoplavnimi ukrepi. Vključujejo tako gradbene kot negradbene protipoplavne ukrepe, v pripravi in izvajanju, v višini približno 23 mio EUR (projekti FRISCO1; FRISCO2; goMURra; VISFRIM in GREVISIN; DAMWARM).Vzpostavljajo se vodna zemljišča, prenova hidrografije in vzpostavitev vodnega katastra. V Sloveniji dobivamo prvo uradno evidenco vodnih zemljišč, ki celovito pokriva vsa vodna zemljišča celinskih voda v državi. Z jasno in transparentno določitvijo vodnih zemljišč in prenovljenimi podatki hidrografije bo narejen napredek pri krajšanju številnih postopkov na področjih upravljanja z vodami, urejanja prostora in graditve objektov, novi podatki pa bodo pomembno prispevali k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami v Sloveniji. Vodni kataster bo javno in brezplačno dostopen v okviru portala eVode, ki tvorijo informacijsko platformo na področju upravljanja z vodami. Izvedene naloge bodo doprinesle k učinkovitejšemu in preglednejšemu delu, doseganju boljšega stanja površinskih in podzemnih voda ter morskega okolja, zmanjševale poplavno ogroženost in poenostavile številne postopke na področju upravljanja z vodami.

 

 

*   *   *

Več informacij:
Cilji trajnostnega razvoja
Spletni portal e-Vode
Načrta upravljanja voda
Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021
Predstavitveni film Zeleni obali naproti – primer Slovenije
Podatki o vodi na svetovni ravni