Skoči na vsebino

NOVICA

21. marec – Mednarodni dan gozdov: »Gozdovi za trajnostna mesta«

Ljubljana, 19. 3. 2018 – Leta 2012 je Generalna skupščina OZN 21. marec razglasila za Mednarodni dan gozdov. To je dan, ko se spomnimo na to, kako pomembni so gozdovi za vse nas in za naš planet. Temo vsakoletnega Mednarodnega dneva gozdov izbere Skupno partnerstvo za gozdove. Letos je vodilna misel »Gozdovi za trajnostna mesta«, in sicer s poudarkom na tem, kako gozdovi in drevesa na urbanih območjih uravnavajo temperaturo in vodne tokove, zagotavljajo življenjski prostor živalskim in rastlinskim vrstam, čistijo zrak in med drugimi koristnimi stvarmi spodbujajo povezanost skupnosti in omogočajo dobro počutje posameznikov. Gozdovi pokrivajo skoraj 60 % površine Slovenije. Marsikje, na primer v Ljubljani in Celju, segajo globoko v urbana območja in so tako pomemben vezni člen zelene infrastrukture, kamor sodijo omrežje Natura 2000, zavarovana območja, rečni in obrečni ekosistemi, gozdovi, mestni parki in drugi deli zelenega sistema mest.

Pomen gozdov


Gozdovi niso samo paša za naše oči, temveč so tudi bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Gozdovi zagotavljajo več kot 50% zatočišč kopenskim vrstam žuželk in živali. Prav tako prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in CO2 v okolju; varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke; zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem ter lahko ohladijo zrak v mestnih predelih za 2 do 8 stopinj Celzija. Drevesa so pomembna tudi za človeško družbo. Več kot 1,7 milijarde ljudi, vključno z ljudmi iz več kot 2000 posameznih domorodnih skupnosti, je za svoje preživetje odvisnih od gozda. Poleg tega drevesa prek lesa svetu zagotavljajo več energije kot sončna, hidroelektrična ali vetrna energija. Zaradi tega je življenjsko pomemben vir preživetja za ljudi v državah v razvoju.

 

Usmerjanje razvoja gozdov v Sloveniji

 

Usmerjanje razvoja gozdov v Sloveniji je poudarjeno večnamensko, poleg lesnoproizvodnih funkcij gozdovi opravljajo še ekološke in socialne funkcije. To je izrazito prav v mestnih in primestnih gozdovih, kjer je rekreacijska funkcija že dobro uveljavljena, na pomenu pa zaradi ekstremnih vremenskih razmer pridobiva zlasti klimatska funkcija. Z naravovarstvenega in okoljskega vidika so gozdovi Slovenije pomembni zlasti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in zagotavljanje kakovostne pitne vode. Kakovostno usmerjanje razvoja gozdov na način, da se zagotavlja tudi te javne vidike ne glede na lastnino, zato predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko in tudi širše za celotno družbo.

 
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so posebej pomembni gozdni rezervati, vključno z rezervatoma Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta od leta 2017 na UNESCO Seznamu svetovne dediščine. Gre za območja, ki so prepuščena naravnemu razvoju in tako nudijo pomemben življenjski prostor nekaterim zelo specializiranim živalskim in rastlinskim vrstam. V Evropi je območij, ki so prepuščena naravnemu razvoju vse od zadnje poledenitve, malo in so zato še bolj pomembna tako s pričevalnega kot tudi z raziskovalno-izobraževalnega vidika.

 

   *   *   *