Skoči na vsebino

NOVICA

161. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 21. 12. 2017 - Vlada RS je na 161. redni seji obravnavala enajst točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sprememba Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

 
Uredba določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrbe s pitno vodo je vodarina, kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe. Prehodna določba v uredbi določa rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

 
Za izračun kazalnika, kot razmerja med celotnimi letnimi izgubami in neizogibnimi letnimi izgubami, je treba imeti zbrane različne podatke, ki morajo zagotavljati zadostno raven natančnosti in zanesljivosti, ter tudi podatke o povprečnem operativnem tlaku v metrih, ki v dosedanje poročevalske obveznosti še niso bili vključeni, v praksi ni mogoče preverjati upravičenih stroškov za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub. Tako je za zagotovitev izvedljivosti predpisanih zahtev v praksi smiselno prehodni rok podaljšati, do 31. 12. 2019.

 

Dopolnitev Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode

 

Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
Z dopolnitvijo se podaljša uporaba veljavnih območij poselitve iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), in sicer do določitve aglomeracij, ki bodo določene v novem Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.  S to  dopolnitvijo so bo omogočilo izvajanje zahtev uredbe v praksi tudi v obdobju do uskladitve in določitve noveliranih aglomeracij ter do sprejema novega operativnega programa za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.


Drugo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

 

Vlada RS se je seznanila z Drugim letnim poročilom o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020), ki podaja oceno doseganja ciljev, pregled izvajanja ukrepov ter podaja priporočila za njihovo okrepljeno izvajanje. Z izvajanjem OP TGP 2020 Slovenija izpolnjuje mednarodne obveznosti, ki jih ima na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oz blaženja podnebnih sprememb v okviru Evropske unije in s tem tudi v okviru drugega obdobja Kjotskega protokola, kjer EU in države članice zasledujejo skupni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20% do leta 2020.

 
Slovenija je na dobri poti k doseganju nacionalnega cilja na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz podnebno-energetskega svežnja EU do leta 2020, saj zadevne emisije ostajajo znatno pod letnim ciljem. V skladu z Odločbo o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (Odločba 406/2009/ES) se obveznost zmanjšanja (omejevanja rasti) emisij toplogrednih plinov (TGP) nanaša na emisije v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja z pravicami do emisije toplogrednih plinov EU ETS (predvsem so to sektorji promet, široka raba energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, kmetijstvo ter odpadki). Odločba 406/2009/ES zato v prilogi določa cilje zmanjševanja (omejevanja rasti) emisije TGP do leta 2020 glede na leto 2005 za vsako državo članico. Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se zadevne emisije TGP ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013−2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma.

 
V letu 2015, so bile emisije TGP iz ne-ETS sektorjev po Odločbi 406/2009/ES nižje od letnega cilja kar za 13,4 %. Vendar, pa so se v letu 2015 emisije iz ne-ETS sektorjev povečale za 2,2 % glede na leto prej. Prve ocene kažejo na to, da se bodo povečale tudi v letu 2016, zabeležena je bila 7,4 % rast emisij v prometu, kar se lahko odrazi v 3,7 % rasti skupnih emisij iz ne-ETS sektorjev. V letih 2015 in 2016 je bil sicer dosežen znaten napredek pri izvajanju ukrepov OP TGP 2020, finančna sredstva, namenjena za izvajanje programa, pa so skladna z načrti. Učinki vloženih javnofinančnih sredstev na zmanjšanje emisij TGP in na gospodarsko rast ter zaposlenost bodo po oceni iz poročila v prihodnje lahko tudi še večji, v kolikor bo za izvajanje ukrepov OP TGP 2020 namenjenih dovolj kadrovskih zmogljivosti, okrepljeno usposabljanje za izvajanje ukrepov ter vzpostavljeni procesi sodelovanja deležnikov v zgodnjih fazah oblikovanja ukrepov in pri vprašanjih implementacije ukrepov.

 
Promet ostaja najpomembnejši sektor pri doseganju nacionalnega cilja po Odločbi 406/2009/ES, saj je tudi leta 2015 predstavljal 50% vseh emisij v sektorju ne-ETS, poleg tega pa njegov delež postaja vedno večji, saj se emisije v ostalih sektorjih hitro zmanjšujejo, v prometu pa je še vedno zaznaven trend naraščanja emisij TGP.

 
V prometu je bil sicer v letih 2015 in 2016 velik napredek zlasti pri načrtovanju ukrepov trajnostne mobilnosti. Kljub temu več kazalcev kaže na to, da je sektor prometa še vedno na kritični poti. Potrebno bo zagotoviti doseganje obvezujočega cilja za delež obnovljivih virov energije (OVE) v prometu v letu 2020, ki se v projekcijah kaže kot ključen manjkajoči člen za znižanje emisij TGP. Ukrepi za spodbujanje javnega potniškega prometa (JPP) se po učinku na zmanjšanje emisij TGP uvrščajo med pomembnejše ukrepe OP TGP 2020, pomemben pa je tudi njihov prispevek k izboljšani kakovosti zraka v mestih, vendar se učinki izvajanja kažejo pozno in bo treba pospešiti in okrepiti, pa tudi razširiti nabor ukrepov s področja spodbujanja JPP. Načrtovani ukrepi na področju železniškega tovornega prometa se ne izvajajo skladno z načrtovano dinamiko, prav tako so se ohranile subvencije, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv v prometnem sektorju.
Zmanjšanje emisij TGP v stavbah zaostaja za letnimi cilji OP TGP 2020, zlasti v stanovanjskem sektorju. Potrebno je okrepiti in nadgraditi izvajanje ukrepov, predvsem skozi aktivnosti Eko sklada, Projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb in tudi drugih akterjev. Potrebno je hitrejše uveljavljanje energetskega pogodbeništva in priprava novih finančnih instrumentov za javni in stanovanjski sektor. Okrepiti je potrebno tudi usposabljanje na vseh ravneh.


Predlog sklepa o seznanitvi z arbitražnim postopkom KOTO d.o.o. zoper Slovenijo

 

Vlada RS se je seznanila z ločeno arbitražno odločbo v arbitražnem postopku KOTO d.o.o. zoper Slovenijo in  zavrnila poziv tožeče stranke KOTO d.o.o. za plačilo dela predujma v višini 87.500 EUR. Vlada to zavrača, ker Slovenija oporeka pristojnost arbitraže in je sprožila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani spor o pristojnosti, v katerem še ni bila izdana odločba oziroma še ni bilo pravnomočno odločeno. Slovenija kot tožena stranka vztraja, da ne gre za spor iz koncesijske pogodbe, ampak za spor, ki se nanaša na sklep o določitvi cene storitev javne službe, ki presega arbitražno klavzulo, sicer pa je zahtevek družbe KOTO d.o.o. tudi že absolutno zastaran.

 

Projekt Mednarodne komisije za Savski bazen za vzpostavitev sistema za napovedovanje poplav

 

Vlada RS se je seznanila z informacijo o projektu Mednarodne komisije za Savski bazen za vzpostavitev sistema za napovedovanje poplav in opozarjanje v Savskem bazenu ter se seznanila tudi z donacijo Vlade Združenih držav Amerike pogodbenicam Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu v obliki računalniške opreme za vzpostavitev osrednjega in podpornih centrov za napovedovanje poplav in opozarjanje v Savskem bazenu. Vlada je sprejela kandidaturo Republike Slovenije za prevzem odgovornosti za vzpostavitev osrednjega centra za napovedovanje poplav in opozarjanje v Savskem bazenu, ki jo bo izvrševala Agencija RS za okolje.

 
Vlada nalaga Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da do decembra 2018 preuči možnosti za umestitev osrednjega centra za napovedovanje poplav in opozarjanje v Savskem bazenu v širše makroregionalne pobude z namenom okrepitve dolgoročnih pogojev za delovanje centra.

 
Savska komisija skladno s Protokolom o varstvu pred poplavami k okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu izvaja projekt vzpostavitve sistema za napovedovanje poplav in opozarjanje v Savskem bazenu (Sava FFWS).

 
Del računalniške opreme, ki jo prispeva Vlada Združenih držav Amerike za namestitev sistema Sava FFWS, je prejela tudi agencija, in sicer v okvirni vrednosti 30.000 USD. Cilj projekta, ki se izteče avgusta 2018, je zgraditi skupen operativni sistem Sava FFWS, ki vključuje obstoječo meteorološko in hidrološko infrastrukturo in orodja za podporo usklajenemu odločanju v času poplavnih dogodkov. Glavni rezultati projekta bodo nov operativni sistem za napovedovanje poplav in zgodnje opozarjanje, usposobljeno osebje v odgovornih ustanovah držav v Savskem bazenu in priporočila za trajnostno delovanje in bodoče izboljšave sistema.

 
Sistem Sava FFWS bo nameščen na osrednjem in treh pomožnih centrih v Savskem bazenu. Agencija je bila zaradi svojih operativnih, tehničnih, razvojnih in informacijskih zmogljivosti prepoznana kot najbolj primerna ustanova za gostiteljico osrednjega centra.
Ob vse pogostejših in obsežnejših poplavah je učinkovit sistem za napovedovanje poplav in zgodnje opozarjanje pred njimi, kakršen ja Sava FFWS, eden ključnih ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe v Savskem bazenu.


Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z neprimernim odzivom kmetovalcev ob ponovnem pojavu bobrov

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z neprimernim odzivom kmetovalcev ob ponovnem pojavu bobrov. Bober (Castor fiber) je uvrščen na seznam Uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah kot zavarovana živalska vrsta.
Uredba določa, da je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali zavarovanih živalskih vrst. Prav tako je prepovedano zavestno odstraniti, spremeniti, poškodovati ali uničiti strukture, ki jih pripravi ali uporabi žival. Vlada odgovarja, da so znani nekateri neprimerni odzivi posameznikov, na primer uničenje bobrišč, zažiganje bobrišča, nastavljanj strupov in podobno. Vse primere je obravnaval Inšpektorat RS za okolje in prostor ter ukrepal v skladu s pooblastili in zakonodajo.

 
Ministrstvo za okolje in prostor lahko dovoli odstranitev, spremembo, poškodovanje ali uničenje struktur živali zavarovanih živalskih vrst, če ni druge možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije zavarovane živalske vrste. Dovoljenje se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN). Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so obravnavali dva primera za odstranitev strukture zavarovane živalske vrste bober v potoku zaradi zagotavljanja pretočnosti struge.

 
Na  ARSO rešujejo tudi zahtevke za izplačilo škode, ki jo na premoženju povzročijo zavarovane vrste. Glede na relativno nizko število prejetih vlog zaradi škode po bobru vlada meni, da so ljudje načeloma še vedno strpni do bobrov.

 
Na območjih, kjer živijo bobri, potekajo različne ozaveščevalne in izobraževalne dejavnosti. Večino jih usklajuje ZRSVN, zlasti območni enoti Novo mesto (Krka) in Maribor (Drava, Mura), na Goričkem (Mura) pa tudi Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Posebej odmevni je Mednarodni dan bobrov, ki ga ZRSVN, po zgledu ZDA in Kanade, organizira od leta 2015. Sodelovali so tudi pri pripravi izobraževalnega filmskega gradiva, redno sodelujejo s šolami na teh območjih ter so v stalnih stikih z lastniki zemljišč.
Dejavnosti se torej že izvajajo in bodo glede na pridobljene izkušnje še bolj poglobljeno in intenzivno potekale, spodbujali in zagotavljali bomo tudi podporo pri prijavi projektov na tem področju.

 
Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah

 

Vlada RS je izdala Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Uredba, skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah, določa vsebino, način, pogoje in pogostost izvajanja dimnikarskih storitev pregledov in čiščenja malih kurilnih naprav in dimovodnih ter prezračevalnih naprav ter meritev emisij snovi z dimnimi plini in pregledovanja pomožnih naprav zaradi zagotavljanja kakovosti zraka, požarne varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi in racionalne rabe goriv ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij.

Izvajale se bodo meritve emisij snovi z dimnimi plini, ki so se izvajale do sedaj, z uredbo pa vzpostavljamo meritve na kurilnih napravah na trdna goriva. Meritve bodo nakazale morebitne pomanjkljivosti vgradnje ali delovanja naprav ter ugotavljale preseganja mejnih vrednosti, ki morajo zaradi varovanja zdravja in okolja voditi v prenehanje uporabe naprave. Meritve se bodo izvajale zgolj na malih kurilnih napravah za centralno ogrevanje, s katerimi se ogreva vodo za centralno ogrevanje prostorov in sanitarna voda. Te naprave so običajno postavljene v pomožnih prostorih (npr. v kleti ali kurilnici), lahko pa tudi v bivalnih prostorih. Kurilne naprave so razdeljene med tiste, ki obratujejo redno in občasno, določene pa so tudi obveznosti glede kurilnih naprav, ki se ne uporabljajo.

V Uredbi so vključene tudi zahteve za vodenje evidenc izvajanja dimnikarskih storitev, opredeljena pa je tudi oskrba malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami in prostori, ki so povezani z obratovanjem male kurilne naprave. Oskrba zajema male kurilne naprave, dimovodne naprave, povezovalne dimovode, opremo dimovodnih naprav, prezračevalne naprave, pomožne naprave, prostore z malimi kurilnimi napravami in z njimi povezane prostore.

 

Glede posameznih dimnikarskih storitev se opredeljujejo zlasti postopki, vezane na prve, redne, in izredne preglede in čiščenje naprav ter prve, občasne, ponovne in izredne meritve emisij dimnih plinov v zrak. Opredelitev vsebine postopkov je v prilogah uredbe uveden z namenom seznanitve uporabnikov, dimnikarskih družb, nadzornih organov ter ostalih, ki sodelujejo v postopkih načrtovanja, vgradnje in vzdrževanja naprav. Pregledovanje kurilnih naprav zagotavlja pogoje za njihovo tehnično brezhibno obratovanje. Čiščenje naprav dimnikar opravi zaradi odstranjevanja oblog saj, katranskih oblog, oblog pepela in prahu ter preostalih oblog s površin za čiščenje, in sicer zaradi zagotavljanja neoporečne uporabe naprav z vidika varovanja človekovega zdravja, požarne varnosti, varstva okolja in racionalne porabe goriv. Vsi postopki so v uredbe opredeljeni tako, da se zagotavlja minimalno poseganje dimnikarja v bivanje in delovanje uporabnika dimnikarskih storitev.

 

Reden nadzor nad malimi kurilnimi napravami pripomore k zmanjšanju onesnaževanja zraka in manjši porabi goriva. Poleg tega, da to neposredno vodi k zmanjšanju pritiskov na okolje, bo aktiven nadzor nad malimi kurilnimi napravami pripomogel tudi k doseganju zavezujočih ciljev, ki jih ima Slovenija z vidika evropske zakonodaje na področjih podnebnih sprememb, kakovosti zraka in energetske učinkovitosti. Primerno stanje malih kurilnih naprav in odvodnikov dimnih plinov pa je ne nazadnje bistveno tudi za zagotavljanje požarne varnosti in s tem za varovanje zdravja in premoženja tako uporabnikov kurilnih naprav kot drugih.


Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana

 

Vlada RS je izdala Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana.

 
Odlok se je nadgradil z novimi ukrepi predvsem na področju ogrevanja stavb in na področju prehoda k trajnostni mobilnosti.Načrt vsebuje blizu 60 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre, in sicer spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav, ipd.); promet – prehod k trajnostni mobilnosti (spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest) ter druga področja (podporni ukrepi in predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).
Za uresničitev ukrepov je načrtovanih 150.353.332 EUR, od tega za ukrepe za področje ogrevanja 44.873.199 EUR, za področje prometa 25.153.133 EUR ter za druge ukrepe 80.327.000 EUR. Država načrtuje sredstva za izvajanje tega odloka v okviru Programa porabe Sklada za podnebne spremembe in v okviru dveh prednostnih osi kohezijskih sredstev 2014-2020, pri čemer je potrebno pojasniti, da so ta kohezijska sredstva že zagotovljena, niso pa bila še porabljena in se prenesejo v obdobje 2017- 2019.  Ministrstvo za infrastrukturo zagotavlja sredstva iz Energetskega zakona.

 
Ukrepi za učinkovito rabo energije in spodbujanje obnovljivih virov energije so namenjeni predvsem zmanjševanju emisij zaradi ogrevanja stavb. Spodbujala se bo pospešena zamenjava zastarelih kurilnih naprav na območjih, kjer gostota odjema ni primerna za daljinsko ogrevanje in mikro sisteme za daljinsko ogrevanje v manjših strnjenih zaselkih. Spodbujala se bo tudi prenova toplotnega ovoja stavb, s katero je mogoče doseči manjšo porabo energije za ogrevanje in zato tudi manjše emisije. Posebna pozornost bo namenjena izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav in ustrezni pripravi lesne biomase. Pri ukrepih bo upoštevano dopolnjevanje s programom za blažitev podnebnih sprememb.

 
Na prometnem področju so predvideni ukrepi namenjeni predvsem spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, da bi zmanjšali individualni osebni motorni promet, ki bolj onesnažuje. Predvideni so tudi ukrepi za umirjanje prometa.
Cilj ukrepov je zmanjšati število preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10. Odlok predvideva le priporočila za ravnanje povzročiteljev obremenitev, kar pa se ob njegovem spreminjanju lahko odloka nadgradi.
 
Imenovanje predsednika in članov  Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen

 

Vlada RS je imenovala predsednika in člane Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Za predsednika je imenovala dr. Matjaža Geršiča, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika in razrešila dosedanjega predsednika dr. Milana Orožna Adamiča ter imenovala člane v naslednji sestavi: dr. Simona Bergoč, Ministrstvo za kulturo, Služba za slovenski jezik, Marija Brnot, Geodetska uprava Republike Slovenije, dr. Helena Dobrovoljc, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Metka Furlan, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Jure Gašparič, Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za mednarodne organizacije, dr. Drago Kladnik, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, dr. Drago Perko, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, dr. Irma Potočnik Slavič, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,dr. Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije in dr. Matej Šekli, Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko.

 
Dosedanji predsednik in člani Komisije so bili razrešeni na lastno željo in zaradi drugih delovnih obveznosti.

 

 

Kartografski prikaz poteka državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

 

Vlada RS je Vlada je potrdila kartografski prikaz poteka državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v skladu z razsodbo Arbitražnega sodišča.

 

Imenovanje članov sveta Zavoda RS za varstvo narave

 

Vlada RS je  v svet Zavoda RS za varstvo narave imenovala  tri predstavnike Ministrstva za okolje in prostor, in sicer dr. Martina Batiča, Roberta Bolješića, Tanjo Ivezić ter predstavnico Univerze v Ljubljani dr. Tanjo Mihalič. Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta, in sicer od 27. 12. 2017 do 26. 12. 2021.


*   *   *