Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sprejet Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017-2021

Ljubljana, 28. 7. 2017 – Vlada RS je na včerajšnji seji izdala Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem. Z uredbo je vlada sprejela Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–2021 (NUMO), s čimer je Slovenija odpravila kršitve določb iz Direktive 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, ki jih je Evropska komisija Sloveniji očitala v uradnem opominu maja 2017. Namen in cilj NUMO je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov in doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. Uredbo z načrtom bo Ministrstvo za okolje in prostor objavilo, po objavi v Uradnem listu RS.

V NUMO so opredeljeni: začetno stanje morskega okolja, program spremljanja stanja morskega okolja ter program ukrepov za ohranitev oziroma izboljšanje stanja morskega okolja z opredeljeno časovnico izvajanja in pristojnostmi organov za izvajanje programa ukrepov. Prav tako so navedene vsebine usklajevanja z javnostjo in s sosednjimi državami v podregiji Jadranskega morja in regiji Sredozemskega morja.


Začetna presoja stanja morskega okolja je pokazala, da se v našem morju in na obali izvajajo številne dejavnosti, kot so pomorski promet, ribištvo, marikultura, turizem, industrija in poselitev obalnega prostora. Te dejavnosti predstavljajo pritisk in potencialno negativen vpliv na stanje morskega okolja. Vplivi številnih dejavnosti se že odražajo na stanju morskega okolja, in sicer se opaža upad biotske raznovrstnosti, bodisi zaradi poškodb morskega dna, povečane jakosti podvodnega hrupa, pojava tujerodnih vrst organizmov, upada gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov, ter obremenjenost morskega okolja in obale z odpadki vključno z mikroplastiko.


Kljub temu, da se že opažajo negativni vplivi na stanje morskega okolja, pa je pomembno poudariti, da je biotska raznovrstnost, ki je eden od pokazateljev dobrega stanja morskega okolja, dokaj visoka, zato je treba narediti čim več, da se ohrani prepoznana kvaliteta visoke biotske raznovrstnosti morja. Ohranitev dobrega stanja morskega okolja je ključna tudi z vidika razvoja družbe in gospodarstva, ki je vezano na morsko okolje in obalo (na primer turizem, rekreacija, ribištvo in marikultura).


S ciljem preprečitve poslabšanja stanja morskega okolja so v NUMO opredeljeni ukrepi, ki naslavljajo prepoznane pritiske in negativne vplive na stanje morskega okolja. Ukrepi so oblikovani na način, da se preprečuje obremenjevanje in pritiske na morsko okolje, pri čemer se je pri njihovem oblikovanju poleg okoljskega vidika upoštevalo tudi socialni in gospodarski vidik upravljanja z morskim okoljem. Tako so poleg ukrepov za ohranjanje in varstvo morskega okolja vključeni tudi ukrepi za izvajanje trajnostne politike na področju ribištva in marikulture, pomorskega prometa, turizma in prostorskega načrtovanja na morju, kar dolgoročno prispeva k trajnostnemu razvoju družbe in omogoča razvoj zelenega in modrega gospodarstva. 

 

*   *   *