Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

135. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 18. 5. 2017 - Vlada RS je na 135. redni seji obravnavala 7 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Vlada sprejela predlog Gradbenega zakona

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Gradbenega zakona (GZ) in ga bo predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

 
Zakon na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj je to področje po novem predmet ločenega zakona, in sicer predloga Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

 
Temeljni cilji zakona so zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov (e-graditev), krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov.
Zakon uvaja nekatere bistvene novosti kot so:
- širitev veljavnosti zakona na večji obseg objektov, med njimi tudi na druge gradbene posege in objekte ne glede na njihovo povezanost s tlemi;
- olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, in sicer opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna je samo še prijava začetka gradnje), opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije;

- uzakonitev obveznosti nezavezujočega podajanja informacij, svetovanja in pomoči investitorju;

- opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in investitorju omogoča večjo investicijsko in pravno varnost;
- pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bolj strnjene in posredno formalno manj zahtevne dokumentacije;
- uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja, evidentiranja in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gradenj;
- uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja;
- uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in elektronsko poslovanje;
- okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo obveznega mnenja občine v postopkih dovoljevanja;
- določitev nadzora nad izvajanjem gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, kot izvirne pristojnosti občinske inšpekcije;
- integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja tako, da se bo izvajala presoja vplivov na okolje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in da se bosta združila postopka tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim, kot gradbenim predpisom; z združevanjem obeh postopkov, kar posledično pomeni en pristojen organ in več sodelujočih organov, eno dokumentacijo, enkratno pozivanje stranskih udeležencev, eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev, se postopek racionalizira, postaja učinkovitejši, s tem pa posredno in v absolutnem smislu krajši, cenejši in bolj ekonomičen. Ker je presoja vplivov na okolje, ki se integrira s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, tesno povezana z evropsko okoljsko zakonodajo, je v kontekstu integracije gradbenega in okoljskega dovoljevanja cilj zakona tudi skladnost z evropsko okoljsko zakonodajo, zlasti z Direktivo o presoji vplivov na okolje;
- uzakonitev vključitve javnosti v integralen postopek presoje vplivov na okolje in odločitve o gradbenem dovoljenju;
- večja vloga in odgovornost udeležencev, kakor tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij (odločanje na podlagi izjav v postopkih dovoljevanja);
- poenostavljanje postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja (brez tehničnega pregleda, na podlagi izjav);
- samodejno evidentiranje objektov po izdaji uporabnega dovoljenja;
- legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja 20 ali več let, in legalizacija v prehodnem obdobju na podlagi predpisov, veljavnih v času gradnje objekta);
- omogočanje manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo;
- prekvalifikacija soglasij v mnenja in s tem posredno omogočanje uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja;
- določanje gradbenih parcel v postopku izdajanja gradbenih dovoljenj in njihovo evidentiranje.

 

Vlada sprejela predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in ga bo predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

 
Zakon gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim Zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve vsebine v poseben zakon vzpostavljena zasnova bolj jasnega koncepta, izčiščene vsebine, transparentnejših, jasnejših pogojev in opisa nalog posameznih reguliranih poklicev na področju prostora.
Zakon predvideva manjše število reguliranih poklicev kot veljavni zakon in sicer je predlagana regulacija naslednjih poklicev: pooblaščeni arhitekt, inženir, krajinski arhitekt in prostorski načrtovalec. Za vsakega od njih tudi podrobno opiše poklicne naloge, nazivi za posamezne regulirane poklice pa bi bili zaščiteni.. Veljavni Zakon o graditvi objektov reguliranih poklicev namreč ne ureja na način, da bi se za vsakega od njih jasno opredelile njihove poklicne naloge in rezervirane dejavnosti, temveč je zakon kot regulirane poklice mešal z opisom nalog in odgovornosti posameznih udeležencev pri graditvi objektov. Predlog novega zakona z jasnejšo opredelitvijo reguliranih poklicev ne samo zmanjšuje število reguliranih poklicev, temveč se s tem tudi približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica.

 
Predlagana je regulacija dejavnosti, kar je tako posledica analize pravnih ureditev držav članic EU, ki je pokazala, da je Slovenija ena redkih držav brez tovrstne regulacije, kakor tudi izsledkov raziskave Zbornice za arhitekturo in prostor, ki kaže na to, da večina lastnikov podjetij oziroma gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v opis nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sploh nima licenc ali nima aktivnih licenc, da na trgu vlada kaotično stanje, ki omogoča posojanje žigov in zlorabo licenc. Na podlagi opisanega in ob zavedanju, da je odgovorno ravnanje podjetij, spoštovanje etičnega kodeksa, strokovnih pravil in predpisov ter visok nivo kvalitete pooblaščenih arhitektov in inženirjev mogoče doseči le ob uzakonitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ne samo poklica kot takega, so predpisani posebni pogoji za opravljanje dejavnosti. Za obstoječe gospodarske subjekte in njihovo prilagoditev novim zahtevah je predvideno enoletno prilagoditveno obdobje. Predvidena je tudi možnost zaščite naziva za gospodarske subjekte, ki bodo izpolnjevali nekatere strožje pogoje, s katerimi bo omogočena neodvisnost gospodarskega subjekta.

 
Zakon med pooblaščene inženirje po vzoru drugih evropskih držav uvršča tudi pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s čimer poseže v ureditev po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, Zakonu o geodetski dejavnosti in Zakonu o državnem geodetskem referenčnem sistemu tako, da dosedanje tri regulirane poklice združuje v en reguliran poklic.

 
Predlagana novost je način pridobivanja ustreznih poklicnih izkušenj, in sicer je predvideno spremljanje kandidata za naziv s strani mentorja. Pri organizaciji pristojnih zbornic zakon večinoma ohranja veljavno ureditev in ne predvideva večjih sprememb, razen podaljšanja mandata skupščine in drugih organov zbornic ter nekaterih dopolnitev in sprememb pri vodenju disciplinskih postopkov. Kot novost predpisuje obvezno stalno strokovno usposabljanje, po programu in pravilih, ki jih sprejmejo pristojne poklicne zbornice.

 

Uredba o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov

  

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov.

 
Sprememba uredbe izboljšuje izvajanje predpisa na osnovi izkušenj iz prakse. Sedanja ureditev, ko kandidati, ki preizkusa znanja ne opravijo uspešno, stroške naslednjega preizkusa krijejo sami, ni primerna. Kandidati so namreč osebe, ki želijo opravljati prostovoljni nadzor, ki ni plačan in je v javnem interesu. Odslej se taki kandidati na preizkus lahko ponovno prijavijo, in sicer po preteku najmanj štirih mesecev.

 

Poslovnik komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi

 

Vlada RS je podala soglasje k poslovniku Komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi. V letih delovanja Komisije se je namreč pokazala potreba po dopolnitvah in spremembah poslovnika, zato je Komisija sprejela nov poslovnik.
Poslovnik določa način dela komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, in sicer pripravo, sklicevanje in vodenje sej  ter pripravo in dajanje stališč, mnenj in pobud komisije. Sedež komisije je pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

Soglasje k Informaciji o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 in Poročilo medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev

 

Vlada RS  je podala  soglasje k Informaciji o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 ter se seznanila s Poročilom Medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje  te obvezne državne gospodarske javne službe.

 
Vlada je za koncesionarja  izbrala družbo KOTO proizvodno in trgovsko podjetje iz Ljubljane. Medresorska strokovna komisija  je s svojim delom zaključila, saj je izbran koncesionar ter sklenjena koncesijska pogodba.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z vplivi obrata Magne Steyr na okolje

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z vplivi obrata Magne Steyr na okolje.
Vlada meni, da je bila v okviru sprememb in dopolnitve Prostorsko občinskega načrta (OPN) Hoče – Slivnica predlagana ustrezna lokacija, ki pa je bila natančno preverjena tudi z okoljskih vidikov.

 
Za OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Izdelano je bilo okoljsko poročilo (Urbis, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Oddelek za okolje in zdravje Maribor), ki je ugotovilo, da je z ustreznimi omilitvenimi ukrepi mogoče do te mere omiliti škodljive posledice izvedbe plana na okolje, da te postanejo sprejemljive za okolje.

 
Z ugotovitvami so se v postopku celovite presoje vplivov na okolje strinjala tudi vsa ministrstva in organizacije. Predlagani in sprejeti so bili namreč naslednji omilitveni ukrepi za: ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov; ohranjanje kakovosti površinskih voda; racionalno rabo naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišč; ohranjanje kulturne dediščine; ohranjanje narave (v času gradnje in obratovanja) ter omilitveni ukrepi vplivov plana na zdravje in stanje okolja. Vsi ukrepi so smiselno vključeni v Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče – Slivnica.

 
Do sedaj je že bilo izdelanih več strokovnih podlag, vključno z okoljskim poročilom, kot na primer Strokovne podlage za spremembo namenske rabe in umestitev objekta v prostor, Urbis, Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vodovodnega vira Dobrovce, Institut za ekološki inženiring, Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode vodnega vira Dobrovce zaradi gradnje prenosnega plinovoda in MRP IC Hoče ter Prometna preveritev vpliva predvidenega proizvodnega območja na obstoječe cestno omrežje.

 
Presojo vplivov na okolje za projekt je dolžan naročiti investitor v skladu z evropskim načelom »onesnaževalec plača«, prav tako pa je investitor dolžan pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS), ki ga izda Agencija RS za okolje (ARSO). V ta namen je investitor na ARSO vložil Poročilo o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus, ki ga je izdelalo podjetje E-NET OKOLJE. Izdelovalec poročila o vplivih na okolje poseg izgradnje industrijskega obrata Magna Nukleus, tako v času gradnje in obratovanja, kot tudi v času morebitne opustitve in po njej, ocenjuje kot sprejemljiv, ob upoštevanju vseh, s predpisi določenih in v poročilu dodatno predpisanih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega in monitoring (spremljanja stanja okolja), saj naj ne bi bila presežena dopustna stopnja obremenjevanja okolja.

 
Postopek izdaje OVS je trenutno v fazi javne razgrnitve dokumentacije, ki je dostopna tudi na spletnih straneh ARSO. Javnost lahko posreduje mnenja in pripombe do 18. 5. 2017. V tem času na ARSO poteka strokovni pregled dokumentacije.

 
V Odloku o spremembah in dopolnitvah OPN Hoče Slivnica so predvideni vsi ukrepi na planski ravni, ki preprečujejo, da bi lahko prišlo do prekomernega škodljivega vpliva na okolje.

 
Rogoški gozd, ki je dobre 4 km dolg gozdni kompleks JV od Maribora, je pomemben del ekološkega koridorja in bo njegova funkcija z obsežnim posekom in razširitvijo intenzivnih kmetijskih površin nedvomno prizadeta. Za zmanjšanje negativnih vplivov in ohranitev koridorske funkcije območja, so določeni omilitveni ukrepi, s katerimi bo obnovljena koridorska in habitatna funkcija nekaterih pohorskih potokov, ki so bili prizadeti z gradnjo avtoceste, predlagani pa so tudi omilitveni ukrepi, s katerimi bi omilili negativne učinke urbanizacije in novejše infrastrukture na habitate in migracijske poti živali na tem delu Dravskega polja.

 
Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavod za gozdove Slovenije, ki sta nosilca urejanja prostora za področje gozdarstva, k spremembam in dopolnitvam OPN Hoče – Slivnica sta podala pozitivna mnenja.

 
Po pregledu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zgornje Dravsko polje je bilo ugotovljeno, da predvidena ureditev posega na gozdna zemljišča, kjer so evidentirane ekološke funkcije (biotopska funkcija, hidrološka funkcija, klimatska funkcija), vendar na drugi stopnji poudarjenosti. Na nobeni površini, predvideni za krčitev, tako ni bila ugotovljena nobena funkcija s prvo stopnjo poudarjenosti, ki bi te gozdove opredelila kot izjemno pomembne z različnih vidikov – ekološkega, socialnega ali gospodarskega.
Predmetni gozdovi tudi niso uvrščeni v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. ARSO je v okviru postopka izdaje OVS, ki je še v teku, pozval tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Direktorat za gozdarstvo in Zavod za gozdove Slovenije, da podata mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega s stališča njune pristojnosti. Prav tako je ARSO v okviru postopka izdaje OVS, ki je še v teku, prejel pozitivno mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega: Industrijski obrat Magna Nukleus s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s področja gozdarstva.

 
Vlada RS je dne 16. 3. 2017 sprejela sklep, s katerim je ugotovila, da investicija zainteresiranega investitorja Magna Steyr izpolnjuje pogoje za strateško investicijo na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica. Res je, da načrtuje investitor Magna najkasneje julija 2017 začetek gradnje lakirnice, ki predstavlja prvo fazo dolgoročne investicije, vendar mora kljub tesni časovnici pridobiti vsa potrebna dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. Najprej okoljevarstveno soglasje (v nadaljevanju OVS), ki je pogoj za gradbeno dovoljenje. Magna je vložila vlogo za pridobitev OVS na Agencijo RS za okolje (ARSO) in 14. 4. 2017 se je začela 30-dnevna javna razgrnitev, preko katere je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti.

 
Javno naznanilo je bilo objavljeno na krajevno običajen način na oglasnih deskah upravne enote in občine, kjer se poseg nahaja, ter na svetovnem spletu. V času javne razgrnitve je ARSO zaprosil za mnenja o sprejemljivosti posega ministrstva in organizacije, ki so glede na nameravani poseg pristojna za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo in rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi.

 
Za namene pridobitve OVS je bilo narejeno med drugim Poročilo o vplivih na okolje in izdelana je bila Analiza tveganja  za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, ki je bila tudi revidirana in je osnova za vodno soglasje na Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Lokacija, na kateri je predvidena gradnja naprave Magna Nukleus se, glede na določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja nahaja na ožjem vodovarstvenem območju. V projektih so zato predvideni ukrepi za preprečitev vplivov na tla in podzemno vodo, kot so zbirni rezervoarji, lovilni bazeni, epoxy premaz in vodotesnimi betoni.

 
V fazi obratovanja nastali odpadni plini bodo odsesovani in vodeni na sisteme čiščenja za zmanjšanje emisij snovi v zrak. Celoten sistem čiščenja odpadnih plinov iz naprave (filtri, termične regeneracije) bo izveden z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in je skladen z NRT tehnikami podanimi v referenčnih dokumentih. Način izvedbe naprave in predvideni oz. predpisani obratovalni pogoji naprave so zagotovilo, da bodo emisije onesnaževal v odpadnih plinih bistveno nižje od mejnih vrednosti predpisanih s slovensko zakonodajo. Prav tako pa ne bodo preseženi maksimalni masni pretoki.

 
Rezultati modelnega izračuna obremenitve okolja s hrupom so pokazali, da viri hrupa ne bodo povzročali čezmerne obremenitve okolja s hrupom, saj njihov hrup ne bo presegal mejnih vrednosti za IV. območje varstva pred hrupom in ne bo presegal mejnih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom pri najbližjih stanovanjskih objektih.

 
Iz navedenega sledi, da emisije iz industrijskega obrata Magna Nukleus, ob upoštevanju vseh s predpisi določenih in dodatno predpisanih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega in monitoring (spremljanja stanja okolja), ne bodo presegale mejnih vrednosti predpisanih s slovensko zakonodajo.

 
Pritožba Stanovanjske ustanove delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor zoper odločbo MOP

 

Vlada RS je izdala odločbo o pritožbi pritožnika Stanovanjske ustanove delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor, ki ga zastopa odvetnik Slavko Vesenjak, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP).

 
Pritožnik je dne 7. 9.2016 na organ I. stopnje vložil pritožbo zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Pritožba  Stanovanjske ustanove delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor se zavrne.

 
Trditev pritožnika, da sta sprejet sklep uprave in predlagana sprememba akta o ustanovitvi ustanove usmerjena v statusno preoblikovanje in ne v prenehanje ustanove ne zdrži. Ugotoviti je potrebno, da je namen kapitalskih družb v ustvarjanju dobička, namen ustanove pa je povsem drugačen torej, da se premoženje nameni za nek splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen namen. Prenos celotnega premoženja iz ene statusne oblike, (v konkretnem primeru iz ustanove, čigar namen je praviloma trajen, splošno koristen in dobrodelen), v drugo statusno obliko, (v kapitalsko družbo, čigar temeljni cilj je ustvarjanje čim večjega dobička), bi v celoti zmanjšal premoženje ustanove.

 
Prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo prav tako ni kršil ustavnega načela svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave), saj se ta ustavna določba izvršuje skozi posamezne zakone, kar pritrjuje tudi sodna praksa.

 
Vlada pojasnjuje, da neposredno preoblikovanje ustanove v statusno obliko kapitalske družbe in prenos vsega premoženja ustanove v obliki ustanovnega vložka na kapitalsko družbo, v skladu z veljavno zakonodajo ni dopustno. Prav tako ni dopustno preoblikovanje ustanove v statusno obliko kapitalske družbe in prenos vsega premoženja ustanove v obliki ustanovnega vložka na kapitalsko družbo s spremembo Akta o ustanovitvi.

 

*   *   *