Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

123. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 23. 2. 2017 - Vlada RS je na 123. redni seji obravnavala 9 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Odgovor na poslansko v zvezi z nadzorom nad delom upravnikov

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi z izvajanjem finančnega nadzora nad delom upravnikov objektov in nad upravljanjem s sredstvi rezervnih skladov.                                          
Vlada odgovarja, da upravljanje večstanovanjskih stavb urejajo Stvarnopravni zakonik, Stanovanjski zakon in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb.

 
Treba je ločiti med nadzorom nad finančnim poslovanjem upravnika kot gospodarskega subjekta in nadzorom nad porabo in gospodarjenjem s sredstvi etažnih lastnikov. Slednje ureja stanovanjska zakonodaja. Skladno z določili Stanovanjskega zakona nadzor nad delom upravnika na podlagi pogodbe o opravljanju upravniških storitev izvajajo sami etažni lastniki, ki so določenega upravnika tudi imenovali in z njim sklenili pogodbo.

 
Upravnik je pooblaščenec etažnih lastnikov in njegova temeljna naloga je izvajati sklepe etažnih lastnikov in jim poročati o svojem delu ter jim izstavljati mesečne in letne obračune. Če upravnik krši določbe zakona, lahko stanovanjski inšpektor zoper njega sproži prekrškovni postopek. Kadar etažni lastnik meni, da je mesečni obračun stroškov, ki ga izstavi upravnik napačen, lahko uveljavlja reklamacijo spornih postavk obračuna pri upravniku. V primeru spora lahko o zadevi odloča le sodišče.

 
Upravniki, kot subjekti na trgu, pa so seveda podvrženi vsem nadzorom, ki v splošnem veljajo v Sloveniji. Revizijo finančno računovodskega poslovanja podjetja opravljajo za to pooblaščene revizijske organizacije. Stanovanjska inšpekcija opravlja pregled upravljanja samo v tistem delu, kjer stanovanjski zakon opredeljuje kršitve kot prekršek. Postopek se vodi po uradni dolžnosti in na podlagi določil Zakona o prekrških.

 
Etažni lastniki preko nadzornega odbora ali sami izvajajo tudi nadzor nad porabo in gospodarjenjem sredstev rezervnega sklada, ki so, skladno z določili Stvarnopravnega zakonika skupno premoženje etažnih lastnikov, ki jih vodi upravnik. Stanovanjska inšpekcija lahko oglobi upravnika, ki ne vodi posebnega računa za sredstva rezervnega sklada ali ne odvede sredstev rezervnega sklada na transakcijski račun v predpisanem desetdnevnem roku. Kot prekršek je opredeljena tudi morebitna sklenitev pogodbe v breme rezervnega sklada v nasprotju z nameni, ki jih predpisuje Stanovanjski zakon.

 

Če z delom upravnika etažni lastniki niso zadovoljni, mu torej lahko odpovedo pogodbo, če pa menijo, da jih je upravnik tudi oškodoval, lahko sprožijo ustrezne postopke tako glede materialne kot tudi kazenske odgovornosti upravnika.
Ne glede na navedeno, vlada pojasnjuje, da je je Ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k izdelavi poglobljene analize izvajanja Stanovanjskega zakona, na osnovi katere bodo pripravljena tudi izhodišča za novo stanovanjsko zakonodajo, ki jo predvideva tudi že sprejeta Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025.

 
V okviru priprave nove stanovanjske zakonodaje se bodo v največji možni meri upoštevali predlogi tako strokovne kot širše javnosti ter etažnih lastnikov, ki se jih stanovanjska problematika dotika. V tem okviru bo podrobno proučena tudi možnost povečanja nadzora inšpekcijskih služb nad delom upravnikov.

 

Izbira koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2

 

Vlada RS je izdala odločbo, s katero se družbo Koto d. o. o. , Ljubljana izbere za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. 

 

Potrditev predloga najustreznejše variante v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice

 

Vlada RS se je seznanila in potrdila predlog najustreznejše variante v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice. 


Najustreznejša varianta poteka od kompresorske postaje Kidričevo proti jugu, preko nižinskega dela Črete, v avtocestnem koridorju poteka od Slovenske Bistrice do Dramelj in po območju gostejše poselitve pri Ljubečni, nato se usmeri južno od Šmartinskega jezera, od Lopate do Ločice pri Savinji poteka v koridorju avtoceste in prenosnih plinovodov, po Tuhinjski dolini poteka mimo Motnika (severno), se vzpne na južno pobočje Tuhinjske doline, pri Dolenjem se združi s koridorjem obstoječih prenosnih plinovodov (plinovod M2 Rogatec – Vodice in plinovod M2/1 Rogatec – Vodice), prečka gosto poselitve ob Kamniški Bistrici (nad Radomljami in južno od Volčjega potoka), nato čez kmetijska zemljišča do načrtovane Kompresorske posteje Vodice.

 
V nadaljnjih fazah priprave DPN bo potrjena varianta optimizirana in  podrobneje umeščena v prostor tako, da bodo vplivi na okolje čim manjši.


Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z uveljavitvijo prečnega prostorskega planiranja

 

Vlada RS je odgovorila na pisno poslansko vprašanje Danijela Krivca v zvezi z uveljavitvijo prečnega prostorskega planiranja kot pravno upravljavskega orodja sodelovanja in koordinacije vseh vladnih sektorjev.

 
Vlada odgovarja, da je prostorsko planiranje izvorno usmerjeno h koordinaciji sektorskih politik za doseganje skupnih, ne le pozitivnih, temveč predvsem sinergijskih učinkov v obravnavanem prostoru. Ta naloga je bila do zdaj različno uspešna, saj se je prostorsko planiranje pri tem srečevalo z različnimi izzivi, ki so nastopili po spremembi družbenega sistema. Vlada pripravlja celovito prenovo zakonodaje na področju graditve objektov na način odprave oz. izboljšanja vseh postopkovnih in vsebinskih pomanjkljivosti ter vzpostavitve takih mehanizmov, ki bodo omogočali dejansko usklajevanje razvojnih potreb in interesov v prostoru na učinkovit način. Med ključnimi mehanizmi so prepoznani: povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja, tako na državni kot na regionalni ravni, spremljanje stanja prostorskega razvoja na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter vzpostavitev prostorsko informacijskega sistema za večjo preglednost prostorskih odločitev ter boljšo podporo odločanju v procesih prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin.

 
Predlog novega Zakona o urejanju prostora zato poleg prostorskega načrtovanja na lokalni ravni uveljavlja tudi politiko prostorskega razvoja ter dokumente prostorskega planiranja – regionalni prostorski plan ter občinski prostorski plan.

 
Odgovor vlade na poslansko vprašanje v zvezi s prostorskim planiranjem

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja v zvezi s prostorskim planiranjem.
Vlada odgovarja, da ne daje, niti ne more dajati podpore mišljenju zasebnih investitorjev, da je prostorsko planiranje ovira za gospodarski razvoj, ki jo je treba odpraviti. Ker pa je ustavna kategorija tudi gospodarska pobuda, mora vlada skozi svoje normativne, izvršilne, nadzorstvene in razvojne funkcije, s katerimi v okviru svojih pristojnosti zagotavlja izvajanje teh ustavnih določb, zagotoviti tudi možnost gospodarskega in drugega družbenega razvoja. To mora zagotavljati na način, da je javni interes na vseh naštetih (in drugih) področjih ustrezno zavarovan, da pa se to varovanje v odnosu do zasebnih pobud udejanja skozi mehanizme, ki so potrebni in sorazmerni svojemu namenu, racionalni in transparentni. Ti mehanizmi so uspešni in ustrezni, če zagotavljajo varstvo javnega interesa in varujejo pred zlorabami, obenem pa omogočajo doseganje javnih in zasebnih razvojnih ciljev brez nepotrebnega omejevanja in oviranja. Glede zemljiške politike pa vlada pojasnjuje, da se ta prenavlja oziroma nadgrajuje v nastajajočem Zakonu o urejanju prostora. V njem bodo predvidoma urejeni tudi instrumenti zajema porasta vrednosti zemljišč, ki nastane zaradi spremembe namenske rabe zemljišča oziroma njegove razvojne stopnje.


Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z umestitvijo sistema prostorskega reda

 

Vlada RS je odgovorila na pisno poslansko vprašanje Danijela Krivca v zvezi z umestitvijo sistema prostorskega reda.
Vlada meni, da sedanje ustavne določbe na več mestih, predvsem v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih, podajajo ustrezna izhodišča za nadaljnje normiranje in izvajanje opisane vloge prostora. Ravno prostorsko načrtovanje in širše urejanje prostora je tisto področje, kjer prihajajo ustavne določbe o gospodarski, socialni in ekonomski funkciji lastnine najbolj do izraza, skozi urejanje prostora se v znatni meri udejanja varstvo kmetijskih zemljišč, naslavlja se zdravo življenjsko okolje, varuje kulturna dediščina in omogoča gospodarska pobuda, vse v medsebojni odvisnosti in pogojenosti s prostorskimi zmožnostmi.

 
V veljavnem Zakonu o prostorskem načrtovanju je prostorsko načrtovanje opredeljeno kot interdisciplinarna dejavnost, cilji urejanja prostora pa so določeni tako, da dajejo poudarek skladnemu prostorskemu razvoju, ki se dosega z usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Usklajevalna, interdisciplinarna in medsektorska narava prostorskega načrtovanja se nato odraža tudi v temeljnih načelih in vsebinskih ter postopkovnih določbah zakona. 

 
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi  s sodelovanjem občanov in civilnih pobud pri posegih v prostor

 

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja v zvezi z možnostjo sodelovanja prizadetih občanov in civilnih pobud ob namenu posega v prostor.

 
Vlada odgovarja, da oba zakona, ki krovno urejata področje prostorskega načrtovanja, Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) in Zakon o prostorskem načrtovanju poznata načelo sodelovanja javnosti pri pripravi prostorskih aktov kot temeljno načelo prostorskega načrtovanja. Po ZUPUDPP lahko javnost s pripombami in predlogi sodeluje že v fazi pobude za sprejem državnega prostorskega načrta in kasneje še v dveh fazah. Te zakonske zahteve pa so v praksi pogosto dopolnjene še z neformalnimi oblikami sodelovanja (na primer posveti, delavnicami, delovnimi skupinami). Vse predloge javnosti je nosilec prostorskega načrtovanja dolžan preučiti. Pri pripravi prostorskega akta se jih skuša v največji možni meri. 

 
Ministrstvo za okolje in prostor v okviru priprave nove prostorsko - gradbene zakonodaje pripravlja tudi spremembe na področju priprave prostorskih aktov v delu, ki se tiče sodelovanja javnosti. Osebe, ki imajo tako ali drugače zaradi nameravanega posega v prostor prizadet svoj pravni interes ali pravno korist, bodo tako lahko aktivno sodelovale najprej v postopkih priprave prostorskih aktov, nato pa še v konkretnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Vlada si tako prizadeva za vzpostavitev transparentnega sistema prostorskih aktov, ki bo javnosti omogočal pravočasno obveščanje, zgodnje in učinkovito sodelovanje ter dostop do sodnega varstva. Vlada namreč meni, da hitrost in učinkovitost postopkov priprave prostorskih aktov in dovoljenj za gradnjo ne more iti v škodo učinkovitega sodelovanja zainteresirane javnosti. Povečanju učinkovitosti in hitrosti postopkov priprave prostorskih aktov in izdaje dovoljenj za gradnjo pa so namenjeni drugi mehanizmi v nastajajoči prostorski in gradbeni zakonodaji, predvsem pa je ta učinkovitost odvisna od organiziranosti postopkov, načina njihovega vodenja in aktivne drže deležnikov.

 

Akcijski načrt - simulacija pregleda in ocene pripravljenosti na izredne dogodke

 

Vlada RS se je seznanila z Akcijskim načrtom - Simulacija EPREV 2016 in naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi roke in izvedbo nalog iz tega načrta. EPREV (Preparedness Reviev Service IAEA) pomeni pregled in oceno pripravljenosti na izredne dogodke in je pomoč pri pripravi načrtov ukrepov v primeru jedrske nesreče, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pripravi zakonodaje na tem področju in pomoč pri pripravi programov monitoringa.

 
Simulacijo misije EPREV sta izvedli Uprava RS za zaščito in reševanje in Uprava RS za jedrsko varnost, in sicer v času od 9. do 20. 5. 2016. Potekala je po natančno določenem programu in na način kot poteka tudi prava misija EPREV, s pregledom dokumentov, razgovori in ogledi. Po izvedeni simulirani misiji je delovna skupina pripravila poročilo, na osnovi katerega je Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči sprejela Akcijski načrt - Simulacija EPREV 2016. Načrt vsebuje ključne potrebne izboljšave, nosilce in roke.

 
Z izvedbo načrta se bo bistveno izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesreče, obenem pa se bodo izvedle tudi priprave na mednarodno misijo EPREV, ki bo potekala v novembru 2017. Del zagotavljanja ustrezne jedrske varnosti je namreč pripravljenost na ukrepanje v primeru jedrske nesreče.

 

Imenovanje članov sveta Javnega zavoda Krajinski park Strunjan 

 

Vlada RS je v svet Javnega zavoda Krajinski park Strunjan imenovala dr. Branko Tavzes in    Danila Markočiča, oba predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, Marka Drofenika, predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tomaža Primožiča, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Etbina Tavčarja kot predstavnika Ministrstva za kulturo. Za predsednico sveta je vlada imenovala dr. Branko Tavzes.

 

Člani sveta zavoda nastopijo štiriletni mandat s konstitutivno sejo sveta, po poteku te dobe pa so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani na to funkcijo.

 

 

*   *   *