Skoči na vsebino

NOVICA

Predlog novega Gradbenega zakona zmanjšuje obseg administracije in povečuje varnost načrtovane investicije

Ljubljana, 18. 11. 2016 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo predloge treh novih zakonov - Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona (GZ) in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI), s katerimi celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov. Druga javna obravnava se je končala 4. novembra, v obravnavo na vlado pa jih bo MOP podal predvidoma konec tega meseca. Glede pomislekov strokovne javnosti glede umanjkanja uzakonitve tako imenovanega projekta za izvedbo (PZI) za določene vrste manj zahtevnih objektov MOP poudarja, da je predlog GZ glede zahtev po predložitvi PZI striktnejši od sedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO). Prav tako osnutek Pravilnika o projektni dokumentaciji pri objektih do 200 m2 bruto tlorisne površine predvideva obveznost projektanta, da doda vse konstrukcijske detajle, ki izvajalcu omogočajo ustrezno izvedbo. MOP prav tako poudarja, da predlog poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja s strani skupine »Odgovorno do prostora!« s strokovnega vidika v celoti ni sprejemljiv. Zaradi prenizkega nivoja informacij, ki naj bi jih projekti vsebovali, ne bi nudili dovolj materialne podlage za objektivno odločanje v postopku dovoljevanja, za zagotavljanje ustrezne zaščite javnega interesa in strank v postopku oz. tretjih oseb.

Potek gradnje po načrtih za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot predvideva predlog GZ in ne po načrtih projekta za izvedbo


Z vidika stroke je legitimno pričakovati, da bi naj gradnja objekta potekala po načrtih PZI, toda sam projekt za izvedbo je dokument povsem strokovne narave, ki ga mora izdelati pooblaščeni strokovnjak gradbene ali arhitekturne stroke, pri čemer o nujnosti njegove izdelave na področju zasebnih investicij, ne more presojati in odločati država kot zakonodajalec temveč o tem lahko odloča samo pooblaščeni strokovnjak, ki je skozi pooblastilo pristojne zbornice posledično dolžan spoštovati tudi javni interes, čeprav deluje na obligacijski ravni in lastnem ter zasebnem interesu investitorja.


Primarna odgovornost države je, da v zakonskih in podzakonskih predpisih opredeli zahteve, ki jih morajo vsi udeleženci graditve spoštovati (torej ne samo projektanti), pri čemer se te zahteve lahko nanašajo primarno samo na zaščito javnega interesa in se na sektorski ravni ne morejo in ne smejo spuščati na obligacijsko in podrobno strokovno raven, pri čemer so za slednjo odgovorne izključno pristojne strokovne zbornice (Inženirska zbornica Slovenije ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije).


Sama ne uzakonitev PZI torej še ne pomeni avtomatično njegove ne izdelave, temveč pušča možnost izbire investitorju, da v skladu z načelom proste izbire ter s pomočjo pooblaščenega strokovnjaka presodi o nujnosti izdelave projekta za izvedbo.


Kljub navedenemu je MOP zaradi boljšega nadzora nad porabo javnega denarja in ekonomsko učinkovitejšega vodenja in izvedbe javnih investicij, v predlogu novega GZ predpisal obvezno izdelavo PZI za vse manj zahtevne objekte nad 200 m2 bruto tlorisne površine in vse zahtevne objekte, saj je vrednost državnih investicij, predvsem na področju zahtevnih infrastrukturnih objektov, neprimerno višja kot pri zasebnih enodružinskih hišah.


Izvzetje obveznosti izdelave PZI za enostanovanjske stavbe do 200 m2 bruto tlorisne površine je namenjeno prav malim investitorjem in mladim družinam, kot spodbuda za investicije in olajšanje reševanja stanovanjskega problema mladih, saj sodobna tehnologija gradnje ter hiter razvoj sodobnih gradbenih produktov ter celovitih strokovnih rešitev na trgu, ob tehnično manj zahtevnih stavbah, omogočajo gradbenim izvajalcem ustrezno izgradnjo objekta, pri čemer si lahko izvajalec še vedno zagotovi nasvet ali storitev pooblaščenega strokovnjaka, če meni, da je to potrebno za strokovno ustrezno in zakonsko skladno izvedbo objekta.

 

Evropska uredba o gradbenih proizvodih in izvajanje nadzora


Predlog GZ ni v nasprotju z evropsko uredbo, ki določa osnovne zahteve za gradbene objekte, oddajanje projekta za izvedbo upravnemu organu v drugih državah EU pa sploh ni predpisano.


Omenjena evropska uredba o gradbenih proizvodih določa bistvene zahteve, ki so povzete in razdelane v predlogu GZ. Te zahteve se nanašajo na vse faze graditve, to je na projektiranje, dovoljevanje, izvajanje gradnje in njeno dokončanje. To pomeni, da izpolnjevanje bistvenih zahtev ni zgolj predmet preverjanja v upravnih postopkih, temveč so k njihovemu izpolnjevanju zavezani tudi vsi udeleženci pri graditvi, še zlasti projektanti, nadzorniki in izvajalci. Zato ta njihova obveznost obstoji neodvisno od tega, ali zakon predpisuje oddajanje PZI ali ne.


Za izvajanje nadzora nad gradnjo ni potrebno oddajanje PZI upravnemu organu in njegova izdelava.


Ne držijo tudi navedbe v javnosti, da izvajanje nadzora na gradbišču ni možno brez izdelanega PZI. Pri nadzoru je ključnega pomena spremljanje izvajanja gradnje glede na pogoje, določene v gradbenem dovoljenju (ob predpostavki, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) vsebuje zadostno vsebino informacij na nivoju, kot je predlagana v osnutku Pravilnika o projektni dokumentaciji, posredovanem v javno razpravo) in izpolnjevanje bistvenih zahtev med samo gradnjo, ki se lahko neodvisno od izdelanosti ali neizdelanosti podrobnih načrtov za izvajanje spremljajo tudi sproti in pravočasno opozarja na pomanjkljivosti.


Zbornicam bo v ZPAI omogočen strokovni nadzor nad delom njenih članov, zaradi česar ji bo omogočen tudi dostop do vse dokumentacije, ki bo oddana upravnim organom, vključno s PGD in podpisanimi dokazili in dokumentacijo (projekt izvedenih del), potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja. Poleg tega se strokovni nadzor zbornic ne more nanašati samo na izdelano dokumentacijo, temveč tudi na konkretne opravljene storitve članov zbornic, torej tudi na samo kvaliteto opravljenega nadzora nad gradnjo. Zato ne drži, da ob očitani odsotnosti PZI strokovni nadzor zbornic ne bo mogoč.

 

Potresna odpornost in stabilnost objekta


Potresna odpornost in stabilnost objekta je kot ena ključnih bistvenih zahtev navedena v 15. členu predloga novega GZ, s čimer je država prepoznala in priznala njeno pomembnost, saj so bistvene zahteve po trenutno veljavnem ZGO navedene le v podzakonskem aktu – trenutno veljavnem pravilniku o projektni dokumentaciji. Dejansko zagotavljanje potresne odpornosti in stabilnosti je v domeni pooblaščenega strokovnjaka.


S samo izjavo torej pooblaščeni strokovnjak gradbene stroke, s strokovnega vidika formalno zagotovi pristojnemu državnemu organu, da je predviden objekt varen, ter potresno in stabilnostno ustrezen, pri čemer pa ne more biti stvar države, da temu strokovnjaku predpisuje način in metodo dejanskega dokazovanja stabilnosti in potresne odpornosti na ravni GZ, saj je to primarno stvar tehničnih standardov, smernic in pravil stroke. Kakšen in kako obsežen statični izračun je potreben za posamezen primer objekta in situacijo na terenu, lahko presoja le pooblaščeni strokovnjak in ne pristojni državni organ, ki vodi upravni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. V primeru posega v pravice tretjih oseb - stranskih udeležencev, lahko upravni organ pozove projektanta za dodatna pojasnila in dokazila glede izpolnjevanja določene bistvene zahteve, pri čemer pa odgovornost za ustrezno strokovno rešitev še vedno ostaja na pooblaščenem strokovnjaku - projektantu. Da je objekt dejansko varen in posledično izjava resnična, je kazensko in materialno odgovoren pooblaščeni inženir, v skladu s pooblastilom pridobljenim s strani pristojne zbornice in ZPAI ter drugimi predpisi. Če je pooblaščeni strokovnjak podpisal izjavo o ustreznosti, brez, da bi pred tem na kakršenkoli strokovno ustrezen način preveril njeno resničnost, pomeni malomarno, neodgovorno in nestrokovno delo ter zlorabo strokovnega pooblastila, ki mu je bilo izdano s strani pristojne strokovne zbornice.

 

Izjava odgovornega projektanta


Po veljavnem ZGO, natančneje po trenutno veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji, v poglavju »3.6 Posebnosti projektne dokumentacije za enostanovanjske stavbe«, je v tretji alineji 35. člena pravilnika navedeno, da se v PGD vključi: »namesto načrta gradbenih konstrukcij le izjavo odgovornega projektanta, da bo objekt mehansko odporen in stabilen.« Pri čemer pa ni natančno navedeno strokovnjak oz. odgovorni projektant katere stroke bi to naj bil, kar teoretično pomeni, da po trenutno veljavni zakonodaji lahko izjavo o mehanski odpornosti in stabilnosti podpiše tudi strojni ali elektroinženir oz. odgovorni projektant strojnih ali elektroinštalacij. Osnutek novega pravilnika je bil pred javno razpravo v tem delu jasnejši, saj je že v fazi dovoljevanja predvideval izdelavo preliminarnega statičnega izračuna s strani pooblaščenega inženirja za to strokovno področje (statik), kar bi z vidika mehanske odpornosti in stabilnosti povečalo varnost objektov in s tem zmanjšalo tveganja za investitorja, vendar je bil zaradi nasprotovanja pristojnih poklicnih zbornic iz besedila pravilnika umaknjen.

 

*   *   *

 

Več informacij
Objavljeni predlogi zakonov in pravilnika