Skoči na vsebino

NOVICA

Evropska komisija potrdila program sanacije parcele 115/1 v Teharjah, MOP bo pristopil k izvedbi vseh potrebnih aktivnosti

Ljubljana, 17. 11. 2016 – Generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je na novinarski konferenci, skupaj z doc. dr. Ano Petkovšek, univ. dipl. inž. geol., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani in prof. dr. Miranom Veseličem, univ. dipl. inž. geol. predstavila program ukrepov za izboljšanje stanja okolja na parceli št. 115/1, k.o. Teharje. Program sanacije, ki ga je potrdila Evropska komisija, bo trajal predvidoma do konca leta 2021, stroški pa bodo znašali približno 2,8 milijona evrov. Gre za zelo kompleksno sanacijo, saj so lastniki parcel zasebnega in javnega prava, po parceli potekajo infrastrukturni vodi (cevovod, plinovod, vodovod), na obravnavanem območju pa se lahko nahajajo tudi grobišča.

Program terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere opredeljuje obvezno vsebino raziskav, ki so potrebne za izdelavo projektov okoljske remediacije in sanacije razmer na parceli št. 115/1, k.o. Teharje v Bukovžlaku pri Celju.


Parcela ima značilnosti degradiranega območja. Na njej so do leta 1990 potekale aktivnosti jugoslovanske vojske, nasipanja za izboljšanje zamočvirjenih tal in gradnja industrijskih cevovodov. Med leti 2000 in 2006 so se na njej nelegalno nasipali materiali neidentificiranega porekla. Med nasutimi materiali prevladujejo izkopne zemljine, pomešane z gradbenimi odpadki.


MOP je za izpolnitev zahtev sodbe, v času od julija 2015 do aprila 2016 že izvedel vrsto aktivnosti, ki so se zaokrožile v geološko geotehnični študiji izvedljivosti sanacije. Ta ugotavlja, da je glede na razmere na parceli, ukrepe sanacije treba iskati v kombinaciji gradbeno tehničnih aktivnosti: remediacija, izgradnja pokrova; izgradnja sistema za zajem površinskih in plitvo pojavljajočih se podzemnih voda; vzpostavitev monitoringa.


Sanacija bo potekala v dveh fazah, najprej priprava vse potrebne dokumentacije za sprejem prostorskega akta, kasneje izvedba sanacije na podlagi izbrane variante.

 

Metodologija programa sanacije


Dr. Ana Petkovšek je poudarila, da načrtovanje remediacije onesnaženih tal poteka po zapovedanem zaporedju poteka aktivnosti: raziskave - načrtovanje - izvedba - opazovanje. V fazi raziskav je treba pridobiti vse relevantne podatke, med katerimi so ob podatkih o viru in vrsti onesnaženja najmanj enako pomembni tudi podatki, kot so  geološka in hidrogeološka zgradba terena, zgodovina in vrste posegov v prostoru, poti onesnaževal do potencialnih prejemnikov in vrsta in volumni tal, ki jih je treba remediirati.


V tem procesu je Študija izvedljivosti vezni člen med predhodnimi raziskavami in analizami rizikov ter izdelavo glavnega projekta remediacije. Študijo, predstavljeno v Bruslju, so recenzirale pristojne inštitucije s področja gradbeništva, okoljskih znanosti in strokovnjaki za posege v prostor.


Dr. Petkovškova je povedala, da »smo po analizi vseh, v letu 2015 pridobljenih podatkov, prišli do presenetljivih ugotovitev, med drugimi, da nelegalno nasutje iz let 2000 – 2006 predstavlja le vrh ledene gore oz. majhen kupček na sicer obsežnem kupu na lokaciji predhodno umetno in v nekontroliranih pogojih nasipanih materialov, da je količina umetnih nasutij na lokaciji nekajkrat, za red velikosti približno 7 – 8 x večja od predhodnih predvidevanj in znaša približno 150 000 m3, da so umetna nasutja nastajala v različnih časovnih obdobjih, zelo dobro dokazano že pred leti 1970 in 1990 ter, da so umetna nasutja, nastala med leti 2000 – 2006, odložena na neprepustnih tleh, zato je potencialni tok onesnaževal zelo upočasnjen tako v horizontalni kot vertikalni smeri, starejša nasutja, odložena bolj južno, pa so v delnem kontaktu s podzemno vodo«.

 

Študija izvedljivosti


Študija izvedljivosti remediacije je bila izdelana po načelih evropske direktive (2004/35/ES) o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, Uredbe o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode in standardov za geotehnično projektiranje Evrokod 7.


Po presoji možnih potencialnih pristopov in tehnologij remediacije, je študija pokazala, da je v danih razmerah z okoljskega in tehnično tehnološkega vidika najboljša opcija, da: vsa umetna nasutja ostanejo na lokaciji; se izvede delna remediacija površinskega sloja umetnih nasutij; se zgradi inženirski pokrov s pripadajočimi drenažnimi ukrepi; se pri načrtovanju remediacije upoštevajo omejitve, ki jih narekujejo varstveni pasovi cevovodov, ki v 4 koridorjih potekajo čez parcelo; se vzpostavi ustrezen monitoring; se, če opazovanja pokažejo premajhno učinkovitost izvedenih ukrepov, v naslednji fazi izdelajo dodatni ukrepi dreniranja in tesnenja.

 

Vpliv odloženih materialov na podzemne vode


Dr. Veselič je poudaril, da se teren spušča od severa proti jugu, odloženi materiali pa predstavljajo tanko plast nad kvartarnimi deluvialnimi oziroma preperinskimi glinami. Ali odloženi materiali segajo preko južnega roba deluvialnih glin tudi nad rečne naplavine, še ni povsem jasno, trenutna domneva je, da ne. Pristop k ocenjevanju tveganj sledi paradigmi »vir – pot – prejemnik«, pri čemer je treba najprej ovrednotiti tveganje za vsako substanco oziroma kemično sestavino posebej, končno pa še zbirno tveganje vseh sestavin.


»Z vsemi razpoložljivimi analitskimi podatki smo opravili analizo vir – pot - prejemnik in prišli do ugotovitev, da deluvialne gline v neposredni podlagi odloženih materialov ne predstavljajo popolne zapore za precejanje podzemne vode iz njih proti na južnem obrobju odloženemu aluviju; da je prenos, v teh materialih prisotnih nevarnih snovi skozi njihovo podlago, zaradi njene glinaste narave mnogo počasnejši od precejanja podzemne vode. Z izjemo železa in mangana (ki pa imata lahko svoj izvor tudi v aluviju samem), nobena druga sestavina ne presega magnitude kritičnega vpliva na prejemnik, opredeljene z relevantno metodologijo za ocenjevanje tveganj in da je celotno relativno tveganje na parceli št. 115/1 k.o. Teharje odloženih materialov na podzemne vode bodisi – nično (če pod odloženimi materiali ob južnem robu parcele leži polprepusten vodonosni sloj - akviklud), ali - obstoječo, in zaradi povišanih vsebnosti železa in mangana od nič različno, če pod odloženimi materiali ob južnem robu parcele leži namesto polprepustnega sloja slab vodonosnik (akvifer). Celotno relativno tveganje na tej parceli odloženih materialov na podzemne vode je torej nepomembno celo v tem, najslabšem možnem primeru, saj ne ogroža nobenega omembe vrednega in kakovostnega vodonosnika ali telesa podzemne vode«, je še povedal dr. Veselič in dodal, da bo treba z dodatnimi raziskavami pridobiti še manjkajoče podatke o meji deluvialne gline in rečnih naplavin, prepustnosti nastopajočih plasti in o kakovostnem stanju podzemnih vod na parceli in v vodonosniku.

 

Kršitev evropskih direktiv in priprava programa sanacije


Mag. Bolte je izpostavila, da je Sodišče EU s sodbo (16. 7. 2015) ugotovilo obstoj kršitve evropske direktive o odpadkih in direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, na dveh lokacijah v okolici Celja - na območju poslovne cone Gaberje - jug in na območju Bukovžlaka (parcela št. 115/1 k.o. Teharje). Slovenija že ves čas izvaja aktivnosti, da bo ugotovljena kršitev čimprej odpravljena. Slovenija je 3. 11. 2015 obvestila Evropsko komisijo, da so sanacijski ukrepi za nezakonito odložene odpadke na območju Gaberje - Jug že zaključeni in da je glede tega dela kršitev odpravljena. V zvezi z nezakonito odloženimi odpadki na območju Bukovžlaka (115/1 k.o. Teharje) pa je bila Komisija seznanjena z izvedbo piezometričnih vrtin, ki bodo osnova za določitev optimalne variante sanacije tega območja.

 

»27. 1. 2016 so predstavniki Slovenije na sestanku Komisiji predstavili vse dosedanje aktivnosti pri izvajanju sanacijskih ukrepov, zlasti pa ugotovitve dosedanjih geoloških in hidrogeoloških raziskav ter raziskav izkopanega materiala na parceli 151/1 k.o. Teharje ter podali terminski plan vseh potrebnih aktivnosti za potek sanacijskih ukrepov na tem območju. Konec marca 2016 je Slovenija Komisiji posredovala tudi obsežno dokumentacijo predlagane sanacije na parcelni št. 115/1 k.o. Teharje, z namenom, da bo Komisija lahko zavzela stališče o ustreznosti sanacije. Komisija je predlog sanacije potrdila in ocenila, da je celovita, primerna in razumna«, je še dodala direktorica.
 

*   *   *

 

Tonski posnetki z novinarske konference:

- mag. Tanja Bolte (mp3; 4,5 MB),

- doc. dr. Ana Petkovšek (mp3; 11,1 MB),

- prof. dr. Miran Veselič (mp3; 5,1 MB).