Skoči na vsebino

NOVICA

Prostorska in gradbena zakonodaja v ponovni javni razpravi in medresorski obravnavi do 4. novembra

Ljubljana, 5. 10. 2016 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v ponovno javno razpravo in medresorsko obravnavo podalo predloge treh novih zakonov – Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerim celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov. MOP je prejete predloge in pripombe iz prve javne obravnave (november – februar 2015), tudi s sodelovanjem strokovne javnosti, poskušal v čim večji možni meri vključiti v osnutke vseh treh zakonov. Pripombe in predloge se lahko posredujejo do petka, 4. novembra 2016, na e-naslov: gp.mop(at)gov.si.

Gradbeni zakon


Zakon na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj bo to področje po novem predmet ločenega zakona, to je Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Gradbeni zakon je pripravljen v obliki čistopisa, kot povsem nov zakon, pri čemer ohranja ali nadgrajuje kar nekaj ureditev, ki jih je poznal že veljavni zakon, obenem pa uvaja nekatere bistvene novosti kot so:

  • širitev veljavnosti zakona na večji obseg objektov, med njimi tudi na ureditve, ki so posledice gradnje in na objekte – proizvode, ne glede na njihovo povezanost s tlemi;
  • olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, in sicer opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna je samo še prijava začetka gradnje), opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije;
  • opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in investitorju omogoča večjo investicijsko in pravno varnost;
  • pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bolj strnjene in posredno manj obsežne dokumentacije, kot je to predpisano v veljavni zakonodaji;
  • uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja, evidentiranja in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gradenj;
  • uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja;
  • uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in elektronsko poslovanje;
  • okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo obveznega mnenja občine v postopkih dovoljevanja;
  • določitev dvotirnega nadzora nad izvajanjem gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj (gradbene inšpekcije in občinske inšpekcije);
  • integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja;
  • večja vloga in odgovornost udeležencev, kakor tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij;
  • uzakonitev prijave dokončanja gradnje in nadomeščanje uporabnega dovoljenja s popolno prijavo dokončanja gradnje, na podlagi predložene dokumentacije, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, pri katerih se ohranja obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja;
  • evidentiranje v katastru stavb in katastru gospodarske javne infrastrukture po uradni dolžnosti, po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po popolnosti prijave dokončanja gradnje;
  • legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja, možnost pridobitve začasnih dovoljenj in legalizacija v prehodnem obdobju 5 let z možnostjo sanacije);
  • omogočanje manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo brez tveganja za neskladnost gradnje;
  • prekvalifikacija soglasij v mnenja in s tem posredno omogočanje uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja;
  • določanje gradbenih parcel v postopku izdajanja gradbenih dovoljenj, njihovo evidentiranje v posebnem sloju zemljiškega katastra in nadzor nad njihovim spreminjanjem.

Zakon o urejanju prostora


Nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) razveljavlja in nadomešča tri zakone - Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor in združuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako po novem obsega prostorsko planiranje, prostorsko načrtovanje, celovito umeščanje, prostorske ukrepe, instrumente zemljiške politike, instrumente spremljanje stanja v prostoru ter zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev. Zakon nadgrajuje že vpeljan sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja, prostorske ukrepe in ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti:

  • dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med deležniki urejanja prostora;
  • daje zakonsko podlago državnim pravilom urejanja prostora, ki so bila prej predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije in širi pojem državnega prostorskega reda kot mesta, kjer se zbirajo pravila, smernice in dobra praksa s področja urejanja prostora;
  • vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni bilo možno doseči usklajene rešitve;
  • prednostno usmerja poselitev v razvojno pomembnejša naselja, znotraj naselij pa se primarno izvaja notranji razvoj;
  • ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo vlade poda mnenje v primeru neusklajenih javnih interesov in prevladi ene javni koristi nad drugo;
  • ustanavlja Prostorski svet pri MOP, ki deluje kot strokovno posvetovalno telo MOP ter nudi strokovno podporo pri oblikovanju mnenja Komisije za prostorski razvoj vlade;
  • določa obveznost občinskega urbanista ali občinske/medobčinske službe za urejanje prostora;
  • predvideva ustanovitev liste izvedencev, na katere se obrnejo upravni organi v primeru manjkajočega strokovnega znanja;
  • opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora in jim daje možnost vlaganja pravnih sredstev;
  • poda zakonsko podlago za pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije;
  • vpeljuje instrument prostorskega planiranja, pri čemer določa regionalni prostorski plan kot nov strateški dokument na ravni razvojne regije in občinski prostorski plan na ravni občine, ki dejansko predstavlja vsebino današnjega strateškega dela občinskega prostorskega načrta;
  • širi pojem prostorskega načrtovanja, ki poleg do sedaj poznanih instrumentov državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta, in občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključuje tudi državni podroben prostorski načrt, lokacijsko preveritev kot instrument individualnega donačrtovanja v občini ter odloke o urejanju podobe naselij in krajine;
  • vpeljuje nov način celovitega umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki poleg že obstoječega sistema državnih prostorskih načrtov, katerim sledi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu, za določene linijske prostorske ureditve državnega pomena omogoča tudi enovit postopek priprave državnega podrobnega prostorskega načrta in izdaje celovitega dovoljenja, ki po vsebini v eni fazi vključuje podrobno prostorsko načrtovanje, projektiranje in dovoljevanje (princip vse na enem mestu);
  • vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in vodenja evidence stavbnih zemljišč;
  • vpeljuje nove finančne mehanizme zemljiške politike, kot je izravnalni prispevek;
  • posodablja vlogo elektronskega poslovanja preko prostorskega informacijskega sistema.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih

Zakon gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim Zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve vsebine v poseben zakon vzpostavljena zasnova bolj jasnega koncepta, izčiščene vsebine, jasnejših pogojev in opisa nalog posameznih reguliranih poklicev na področju prostora. Zakon predvideva naslednje regulirane poklice in za vsakega od njih tudi podrobno opiše poklicne naloge, nazivi za posamezne regulirane poklice pa bi bili zaščiteni: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec.


Veljavni Zakon o graditvi objektov reguliranih poklicev ne ureja na način, da bi se za vsakega od njih jasno opredelile njihove poklicne naloge in rezervirane dejavnosti, temveč je zakon kot regulirane poklice mešal z opisom nalog in odgovornosti posameznih udeležencev pri graditvi objektov. Predlog novega zakona zato z jasnejšo opredelitvijo reguliranih poklicev ne samo zmanjšuje število reguliranih poklicev, temveč se s tem tudi približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica. Prav tako zakon ureja oblike opravljanja storitev, v katerih lahko pooblaščeni arhitekt ali inženir opravlja naloge, ki spadajo v obseg njegove stroke.


Predlagana je regulacija dejavnosti, kar je tako posledica analize pravnih ureditev držav članic EU, ki je pokazala, da je Slovenija ena redkih držav brez tovrstne regulacije, kakor tudi izsledkov raziskave Zbornice za arhitekturo in prostor, ki kaže na to, da večina lastnikov podjetij oziroma družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v opis nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sploh nima licenc ali nima aktivnih licenc, da na trgu vlada kaotično stanje, ki omogoča posojanje žigov in zlorabo licenc. Na podlagi opisanega in ob zavedanju, da je odgovorno ravnanje podjetij, spoštovanje etičnega kodeksa, strokovnih pravil in predpisov ter visok nivo kvalitete pooblaščenih arhitektov in inženirjev mogoče doseči le ob uzakonitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ne samo poklica kot takega, so predpisani posebni pogoji za opravljanje dejavnosti (vpis v imenik zbornice, ob pogoju zagotovitve bodisi 50 % lastništva pooblaščenih arhitektov in inženirjev bodisi vsaj enega zaposlenega pooblaščenega arhitekta in inženirja). Za obstoječe družbe in njihovo prilagoditev novim zahtevah je predvideno šestmesečno prilagoditveno obdobje.


Zakon med pooblaščene inženirje po vzoru drugih evropskih držav uvršča tudi pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s čimer poseže v ureditev po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, Zakonu o geodetski dejavnosti in Zakonu o državnem geodetskem referenčnem sistemu tako, da dosedanje tri regulirane poklice (odgovornega geodeta, geodeta izkazničarja in geodetskega strokovnjaka) združuje v en reguliran poklic.


Predlagana novost je način pridobivanja ustreznih poklicnih izkušenj, in sicer je predvideno spremljanje kandidata za naziv s strani mentorja. Tudi za kandidata je predvidena disciplinska odgovornost in sankcioniranje.


Zakon predpisuje tudi obvezno stalno strokovno usposabljanje in neposredno predpisuje možnosti sankcioniranja pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki se ne bi udeleževali usposabljanj po programu pristojne zbornice.


Prehodne določbe predvidevajo ohranitev dosedanjih pooblastil posameznikov, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali določene naloge, v obsegu dosedanjih predpisov.

 

*   *   *

 

Javna razprava – objavljeni osnutki zakonov