Skoči na vsebino

ŽLEDOLOM 2014

 

 

Za odpravo posledic žledoloma, ki je prizadel gozdove med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripravil načrt sanacije. Ta zajema 51 % površine gozdov Slovenije in vključuje površine, kjer so potrebni sanitarna sečnja ter ukrepi za obnovo in revitalizacijo poškodovanih gozdov. Po oceni ZGS s 4. aprila 2014 bo potrebno posekati 9,3 mio m3 lesne mase, od katere eno tretjino predstavljajo iglavci. Največ poškodovane lesne mase, predvidene za posek, je v gozdnogospodarskem območju (GGO) Ljubljana (2,4 mio m3), GGO Postojna (2,1 mio m3), GGO Tolmin (1,8 mio m3) in GGO Kranj (1,0 mio m3). ZGS ocenjuje, da se bo posek poškodovanih iglavcev (3,1 mio m3) izvajal do pomladi leta 2015, listavcev (6,2 mio m3) pa do konca leta 2017. Škoda v gozdovih, na gozdnih cestah in protipožarnih presekah znaša 214 mio evrov, vrednost načrtovanih dela za sanacijo gozdov pa je ocenjena na 36,3 mio evrov.

 

  

POTEK SANACIJE

 

Po podatkih ZGS je bilo do 22. avgusta 2014 posekanega 2,4 mio m3 poškodovanega drevja, in sicer 1,3 mio m3 iglavcev in 1,1 mio m3 listavcev, kar predstavlja 26 % vsega potrebnega sanitarnega poseka (9,4 mio m3). Delež realizacije je bistveno višji pri iglavcih in dosega 41 %, kar je ključno za preprečitev nadaljnjih škod, ki lahko nastanejo zaradi namnožitve podlubnikov. Saniranih je bilo 18 % vseh poškodovanih listavcev (6,2 mio m3). Glede na obseg poškodovanih gozdov sanacija tako poteka relativno uspešno. Preprečevanje sekundarne škode v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov še vedo predstavlja prioriteto pri usmerjanju ukrepov sanacije poškodovanih gozdov. ZGS zato izvaja temeljit nadzor v gozdovih iglavcev in evidentira žarišča podlubnikov ter spodbuja lastnike k čimprejšnji izvedbi sanitarne sečnje iglavcev, napadenih s podlubniki, in izvedbi nujnih varstvenih del v gozdovih. Letošnje hladnejše in precej vlažno poletje je glede varstva pred podlubniki sorazmerno ugodno, saj delno zavira njihov razvoj, hkrati pa veliko vlage v tleh ugodno vpliva na odpornost in vitalnost drevja. Do sedaj je bilo v letu 2014 za posek evidentiranih  243.000 m3 dreves, napadenih s podlubniki. Za primerjavo je posek dreves, napadenih s podlubniki, v celotnem letu 2013 znašal 336.000 m3. ZGS še naprej opozarja na nujnost pravočasnega poseka močno poškodovanih iglavcev skladno z roki v podaljšanih odločbah. Le tako je mogoče preprečiti namnožitve podlubnikov in posledično povečanja škodljivih posledic naravne ujme. Posek listavcev lahko poteka dalj časa, ga pa zaradi nevarnosti razvrednotenja lesa ne gre odlašati.
 

Dosedanje ukrepanje je dobra osnova za nadaljevanje sanacije, pri čemer ostaja na prvem mestu usklajeno delovanje lastnikov gozdov, javnih služb in ostalih členov gozdno-lesne verige. Tak pristop preprečuje povečevanje gospodarske škode zaradi razvrednotenja lesa in namnožitve podlubnikov ter omogoča kar najhitrejšo obnovo v ujmi poškodovanih gozdov.


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je imelo več sestankov s predstavniki tujih držav na temo sanacije in odkupa lesa. Posledično tuji izvajalci del v gozdovih in kupci lesa ponujajo  svoje storitve, ki jih je ZGS posreduje vsem zainteresiranim lastnikom gozdov in domačim odkupovalcem.

 

MKO je pripravil Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki daje pravne podlage za ustanovitev državnega podjetja Slovenski gozdovi d. o. o. za upravljanje z državnimi gozdovi. To bi se aktivno vključilo tudi v stabilizacijo razmer na lesnem trgu. Ta je nujna za čim učinkovitejšo sanacijo poškodovanih gozdov in posek lesa iglavcev, ki predstavlja nevarnost za namnožitev podlubnikov.

 

Omejene kapacitete domače lesne predelave so trenutno ena od glavnih ovir za čim hitrejšo odpravo posledic žledoloma. Za povečanje domače predelave lesa si bo MKO v novem programskem obdobju prizadeval za nadgradnjo že uveljavljenih ukrepov Programa razvoja podeželja za področje gozdno-lesne verige. Tako bo spodbujalo tudi poslovno povezovanje lastnikov gozdov, ki je nujno potrebno za učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi. Pričakovati je, da bo to skupaj z ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Eko sklada ugodno vplivalo na izvajanje Akcijskega načrta za povečanje učinkovitost gozdno-lesne verige do leta 2020 »Les je lep«, ki spodbuja učinkovito gospodarjenja z gozdovi, oskrbo domačega trga z lesom in predelavo lesa ter omogoča povečevanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige.
 

 

UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA SANACIJO POSLEDIC ŽLEDOLOMA

 

  • Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (t. i. interventni zakon)

V okviru interventnega zakona (Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014)  je Vlada RS sprejela naslednje rešitve:

  • Iz proračun RS so bila za prvo nujno odpravo posledic žleda zagotovljena sredstva iz proračunske rezerve v višini 15 milijonov evrov.
  • Posledice žleda so v veliki meri prizadele gozdne prometnice, zato je bilo nujno zagotoviti njihovo čimprejšnjo prevoznost. Tako so lahko tudi druge osebe, ki uporabljajo gozdne prometnice, s teh prometnic brez soglasja lastnikov oz. upravljavcev prometnic odstranjevali podrta drevesa. Poleg tega zakon določa, da za obnovo poškodovanih gozdnih cest ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, postopek pridobivanje soglasij pristojnih soglasodajalcev pa je bistveno poenostavljen. V upravičenih primerih se lahko gradijo tudi nove gozdne vlake in to le s soglasjem ZGS. Te določbe omogočajo hitrejšo izvedbo sanacije posledic žleda.
  • Na najbolj prizadetih gozdnogospodarskih območjih Postojna, Kranj, Tolmin in Ljubljana je zadržano izvajanje redne sečnje do izvedbe nujnih sanacijskih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, povezane z možnostjo namnožitve podlubnikov in izbruha bolezni.
  • Zakon določa, da je hoja po gozdu zaradi izjemne nevarnosti na lastno odgovornost.
  • Če je gozd uničen v celoti, zakon določa oprostitev plačila katastrskega dohodka, v primeru poškodovanosti nad 50 odstotkov pa njegovo sorazmerno znižanje.
  • Zavarovancem, ki so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in so utrpeli škodo v gozdu zaradi žledu, je omogočeno uveljavljanje zmanjšanja ali odpis prispevkov.
  • Zakon je omogočil kadrovsko okrepitev izvajalcev odprave posledic žleda (Zavoda za gozdove Slovenije, Agencije RS za okolje in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS) z aktivacijo brezposelnih oseb.

 

  • Sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
     

Sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč zagotavlja izvedbo ukrepov za odpravo posledic, ki jih povzroči zgolj žled, na stanovanjskih objektih, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva in na stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic po ZOPNN upravičen državni organ ali občina. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) (link) je namreč s ciljem zmanjšanja socializacije tveganj za škodne dogodke, ki so zavarovarljivi (predvsem toča), odstranil iz upravičenosti do sredstev državnega proračuna škodo, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere.

 

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih

 
Zaradi odprave posledic žleda od dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih do 30. aprila 2015 ni obvezna uporaba prevoznic pri prevozih gozdnih lesnih sortimentov.  Za zagotavljanje njihove sledljivosti morajo lastniki gozdov oz. drugih zemljišč, če so bili gozdni lesni sortimenti pridobljeni zunaj gozda, voditi listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. Ta izjema ne velja za gozdne lesne sortimente iz gozdov v lasti RS.

Vodenje podatkov za spremljanje sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti

 

  • Ukrep Programa razvoja podeželja 2014–2020 za sanacijo poškodovanih gozdov
     

MKO je v nastajajoči predlog Programa razvoja podeželja 2014–2020 vključil tudi ukrep (Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov – podukrep 8.4) za  dodelitev nepovratne pomoči za obnovo v naravni nesreči poškodovanega gozda. Upravičenci so tako zasebni kot javni lastniki gozdov. V pomoč bodo vključeni stroški za vloženo delo in stroški materiala, ki so potrebni za izvedbo aktivnosti. Za ta podukrep je namenjeno 20,4 mio evrov. MKO je program junija že poslal v Bruselj.

 

  • Povezovanje ponudbe in povpraševanja po lesu in gozdarskih storitvah

 
Najbolj učinkovit ukrep preprečevanja namnožitve podlubnikov so pravočasen posek in spravilo poškodovanih iglavcev ter izvoz gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v predelavo. Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v okviru svojih  prizadevanj za hitro in učinkovito sanacijo gozdov povezujeta lastnike gozdov ter izvajalce gozdarskih storitev in kupce lesa. Tako je ZGS področje svetovanja razširil tudi na pomoč pri organizaciji sečnje in spravila ter na povezovanje lastnikov gozdov za skupno izvedbo del v gozdu. Za boljše povezovanje lastnikov gozdov z usposobljenimi izvajalci gozdarskih del so vzpostavili  informacijsko bazo o povpraševanju in ponudbi gozdarskih storitev. Lastniki gozdov, ki iščejo izvajalca gozdarskih del, lahko svoje potrebe sporočijo na pristojno krajevno enoto ZGS, kjer jih vnesejo v evidenco potreb po gozdarskih storitvah in jih skušajo povezati z ustreznimi izvajalci gozdarskih storitev na določenem območju ali zunaj njega. Zaradi velike količine poškodovanih iglavcev se na terenu že pojavljajo zastoji pri rednem odvozu lesa s kamionskih cest, les zastaja tudi na začasnih skladiščih izven gozdov. V ta namen je odkupovalcem lesa iz Slovenije ZGS posredoval povpraševanja po lesu družb iz tujine, da se dogovorijo o morebitnem sodelovanju.

 

 

POMOČ DRŽAVE OB NARAVNIH NESREČAH
 
Po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se posledice zmrzali, toče, leda ali žleda, deževja ali suše, torej neugodne vremenske razmere, štejejo za naravno nesrečo, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
 
Posledice naravnih nesreč ocenjujejo tri komisije, ki jih je podlagi omenjenega zakona ustanovila Vlada RS, in sicer:

  • komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,
  • komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in
  • komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

 

Več:


 
DODATNE INFORMACIJE

 

Sporočila za javnost

 

Koristne povezave

 

Ostala gradiva

 
KORISTNO
 
Odstranjevanje drevja je v državnih gozdovih za nepooblaščene osebe kaznivo
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS opozarja, da je v državnih gozdovih kljub trenutnim izrednim razmeram zaradi nedavnega žledoloma vsako odstranjevanje drevja s strani za to nepooblaščenih oseb kaznivo. Odstranjevanje drevja je za neusposobljene osebe še vedno nevarno, zato naj ta dela opravljajo izključno strokovno usposobljeni delavci. Sklad bo v primeru, da bo odkril kršitelje, ki bodo nepooblaščeno odvažali les ali ostanke lesa iz državnih gozdov, tovrstne kršitve kot krajo lesa prijavil organom pregona.
 
 
Uporaba kranjske stene kot učinkovitega sanacijskega ukrepa v gozdovih (uporaba viškov lesa) za zmanjševanje erozijskega delovanja voda
 
Kranjska stena (Krainer Wande) je tradicionalna tehnika iz lesenih brun ter kamnite zložbe, ki učinkovito zmanjša erozijsko delovanje voda v povirjih (suhe pregrade, škarpe, utrditve premostitev) ter v strugah vodotokov (pragovi, jezovi, zaščite brežin).
 
Prednosti uprabe navedene tehnike:

  1. ureditve, sprejemljive za lokalno okolje, ki ne ogrožajo vodnih in obvodnih habitatov,
  2. uporaba viškov lesa "in situ" za ureditve za zmanjševanje hudourniškega delovanja voda v povirjih (kar je eno izmed pomembnih poslanstev gozdarstva),
  3. priložnost za povezavo javnih služb na področju gozdarstva in na području upravljanja voda z zelo konkretnim tehničnim ukrepom (korak k povezovanju/združevanju moči za oživitev dejavnosti za zmanjšanje erozijskega delovanja voda v povirjih.

Z uporabo navedene tehnike torej lahko zelo konkretno udejanjamo "nizkoogljične ureditve" ter "zeleno / trajnostno infrastrukturo", ki ima geografsko poreklo na Kranjskem, avgusta 2013 je bila namreč ta tehnika namreč uvrščena v Register žive kulturne dediščine RS. Z izvajanjem teh ureditev lahko Slovenija utemeljeno argumentira prridobitev statusa naravne mojstrovine in s tem vpis na seznam Unescove dediščine. Vpis te tehnike v Register žive kulturne dediščine RS je tudi izjemno priznanje za slovensko gozdarstvo, lesarstvo in vodarstvo ter dobra podlaga za pozicioniranje Slovenije s projekti konkretne "zelene infrastrukture" tako nacionalno kot v širši makroregiji (Podonavje, Alpe, Dinaridi). Nadaljnje izvajanje te tradicionalne tehnike je nenazadnje tudi velika razvojna priložnost za slovensko gospodarstvo.
Več o kranjski steni