Skoči na vsebino

ZAČETNA PRESOJA STANJA MORSKEGA OKOLJA, DOLOČITEV DOBREGA STANJA MORSKEGA OKOLJA, CILJNIH VREDNOSTI IN KAZALNIKOV

 

Morja in oceani predstavljajo neizmerno bogastvo biodiverzitete in so ključni za vzdrževanje stabilne klime našega planeta. So tudi vir hrane in energije ter omogočajo razvoj dejavnosti povezanih z morjem. V slovenskem prostoru dejavnosti povezane z morskim okoljem predstavljajo kar 2% celotne dodane vrednosti v državi in omogočajo delo 2 % zaposlenim v Republiki Sloveniji ter poleg tega zagotavljajo mnoge pomembne družbene koristi.
 
Naše dejavnosti vplivajo na ravnovesje morskega okolja in žal podatki kažejo, da izkoriščamo ta naravni vir preko naravne zmožnosti obnove ekosistemov. To pomeni izgubo vrst in habitatov ter posledično tudi zmanjševanje ekonomske učinkovitosti dejavnosti povezanih z morskim okoljem.
 
Zato je bila leta 2008 sprejeta Direktiva 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Morska direktiva), ki si zastavlja ambiciozen cilj doseganja dobrega stanja morskega okolja do leta 2020.
 
Morska direktiva je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena z Zakonom o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008 in 57/2012) in Uredbo o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Ur.l. RS, št. 92/2012 in 20/2013).

 

Cilj doseganja dobrega stanja morskega okolja do leta 2020 bo mogoče doseči le ob sodelovanju vseh z morjem povezanih deležnikov in ob skrbnem prostorskem načrtovanju dejavnosti na morju in na obali. Države članice morajo do leta 2015 pripraviti program ukrepov za doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. Prvi korak v letu 2012 in 2013 je priprava začetne presoje stanja morskega okolja, določitev dobrega stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov. Opis zajema biotsko raznovrstnost, tujerodne vrste, komercialne vrste rib, prehranjevalne splete, onesnaženje s hranili, ohranjenost morskega dna, hidrografske lastnosti, onesnaženje morskega okolja z nevarnimi snovmi ter pojavljanje nevarnih snovi v morski hrani, problematiko morskih odpadkov ter podvodni hrup. Pri tem se moramo zavedati, da je naše znanje in poznavanje elementov in procesov morskega okolja še vedno precej omejeno, zato bo potrebno v naslednji fazi priprave Načrta upravljanja morskega okolja (NUMO) to znanje poglobiti. Le na ta način bo možno oblikovati učinkovite ukrepe za doseganje dobrega stanja morskega okolja, ki bodo zagotavljali ohranjanje morskega bogastva in omogočali trajnostno rabo nam in naslednjim generacijam.

 

Poročila začetne presoje stanja morskega okolja v pristojnosti Republike Slovenije, določitev dobrega stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov vsebujejo naslednja gradiva:


Morska direktiva predvideva še nadaljnje korake. V letu 2013 bo predvsem poudarek na upravljanju varovanih morskih območij in na programu monitoringa. V letu 2014 morajo države članice vzpostaviti ustrezen program monitoringa, v letu 2015 pa pripraviti prvi predlog ukrepov. Proces priprave NUMO mora potekati usklajeno s sosednjimi državami ter na nivoju morske regije.