Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

MESTA IN URBANA OBMOČJA

 

V svetu predstavlja urbanizacija enega glavnih fenomenov 21. stoletja, saj v mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Ocenjuje se, da bo do leta 2040 v mestih živelo 70 % ljudi. Vendar je stanje v Sloveniji nekoliko drugačno: za razliko od držav, v katerih poteka hitra urbanizacija, sta za Slovenijo značilni suburbanizacija in primerjalno nizek delež prebivalcev, ki živijo v mestih. Delež mestnega prebivalstva že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni presegel 50 %; projekcija Združenih narodov predvideva, da naj bi se do leta 2050 dvignil le na 61%.

 

Slika 1: Stopnja urbanizacije, občine, Slovenija 2011 (vir: SURS)

 

Za Slovenijo je značilna prostorska razpršenost poselitve in slovenska mesta so v primerjavi z EU in svetom majhna do srednje velika mesta. Od skupno 6.035 slovenskih naselij ima kar 95 % naselij manj kot 1.000 prebivalcev, 47 % naselij ima manj kot 100 prebivalcev in le 2 naselji imata več kot 50.000 prebivalcev. To stanje se izraža tudi v različni obravnavi mest v Sloveniji in Evropski uniji. Po opredelitvi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) imamo v državi 104 mestna naselja. Po drugi strani Eurostat ugotavlja, da imamo v Sloveniji le dve mesti: Ljubljano kot srednje veliko mesto in Maribor kot majhno mesto.

 

Prebivalstvo po velikostnih razredih naselij, 2015 (vir: SURS, 2016):

Velikostni razredi naselij po številu prebivalcev

NaseljaPrebivalstvo
število%število %
Skupaj6.035100,02.062.874100,0
0591,000,0
1–2473812,210.0890,5
25–4986914,432.1011,6
50–991.27621,192.5494,5
100–1991.42523,6 201.6299,8
200–4991.09618,2 332.75316,1
500–9993515,8240.10011,6
1.000–4.9991823,0357.017 17,3
5.000–9.999230,4154.3357,5
10.000–49.999 140,2267.63113,0
50.000 +20,0374.67018,2


Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), temeljni dokument za usmerjanje prostorskega razvoja države, opredeljuje sistem središč - policentrični urbani sistem, ki je temelj za skladen prostorski razvoj. Policentrični urbani sistem je omrežje več hierarhično enakovrednih središč in vozlišč, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se, s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, navezuje omrežje drugih središč. 
 
V Sloveniji je tako opredeljenih 15 središč nacionalnega pomena od katerih imajo tri mednarodni pomen, 5 pa jih je opredeljenih kot nacionalno središče v okviru somestja. Opredeljenih je 15 regionalnih urbanih središča ali somestij ter 20 medobčinskih središč. Središča nacionalnega in regionalnega pomena so najpomembnejša središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča.

 

Slika 2: Zasnova policentričnega urbanega sistema in razvoj širših mestnih območij (vir: SPRS, 2004)

 

 

Podprta z infrastrukturo, imajo urbana središča ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države kot ekonomska, trgovinska, izobraževalna, kulturna, stanovanjska in storitvena središča. SPRS poudarja potrebo po dvigu njihove konkurenčnosti skozi izboljšave na področju podjetništva, storitev in stanovanjskih sosesk v mestih skozi urbano prenovo, ki vključuje izboljšanje pogojev za trajnostno mobilnosti ter kakovost okolja v urbanih območjih. Konkurenčna vloga urbanih središč zahteva kvalitetno in privlačno delovno in bivalno okolje, ki je kot lokacija dobro vključeno v prometne tokove, ima visoko dostopnost do storitev, je prilagojeno potrebam sodobnega življenjskega utripa in upošteva zunanje dejavnike (zlasti podnebne, pa tudi demografske spremembe). Pomembno je tudi ohranjanje kulturne in krajinske identitete naselij in odprtega prostora kot pomembnih virov slovenske identitete.

 

Trajnostni urbani razvoj tako temelji na principu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje potenciala degradiranih, prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Prenova in revitalizacija mest sta ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja mest opredeljeni v SPRS.

 

Iz razvojnega vidika v Sloveniji tri urbana območja izstopajo kot središča mednarodnega pomena. To so Ljubljana, Maribor in Koper. Ta tri središča so ključna za konkurenčnost Slovenije v globalnem smislu, saj imajo pomembno vlogo v okviru prometnih omrežij, dostopnosti in povezav ter koncentracije znanja in inovativnosti. V okviru razvoja države ima vsako od njih specifičen pomen ter razvojne priložnosti in probleme. Ljubljana in Maribor predstavljata dve največji urbani središči v državi (edini urbani središči z več kot 100.000 prebivalcev), Koper pa ima zaradi svoje obmorske prostorske lege in pristanišča posebno geostrateško vlogo. Hkrati s specifičnimi razvojnimi potenciali se ta mesta srečujejo tudi z razvojnimi problemi. Izstopajo zlasti problemi onesnaženja zraka, slabe dostopnosti z javnim prometom in problematika ozkih grl, slabo izrabljenih notranjih urbanih površin za razvoj mesta ob hkratnih potrebah po zagotavljanju novih površin za gospodarski razvoj, ponekod pa tudi socialne izključenosti.

 
Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij, ima več kot 3.000 prebivalcev in status mesta dobi z odločitvijo vlade (15a. člen ZLS).
V Sloveniji imamo 67 naselij s statusom mesta (seznam).

 

Po istem zakonu imamo 11 mestnih občin (MO): Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Občina lahko pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja (16. člen ZLS). Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestne občine opravljajo še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.


Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III (2016)
Poročilo povzema pregled urbanega razvoja v Sloveniji, izpostavlja razvojne trende, ključne značilnosti in izzive slovenskih mest ter predstavlja nekatere primere dobrih praks urbanega razvoja pri nas. Nastanek poročila je spodbudila svetovna konferenca Združenih narodov o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju – Habitat III, Quito, Ekvador, oktober 2016.

 

Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III (.pdf, 13MB)

angleški prevod (.pdf, 10,5MB)