Skoči na vsebino

SVETLOBNO ONESNAŽENJE

Ustrezno (SOkol ARSO, avtor A. Jerin)

Neustrezno (Sokol ARSO, avtor: A. Kolar)

 
Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja, zaradi tega ogroža varnost v prometu, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Več.

 

Kontakt:

Ministrstvo za okolje in prostor
Sektor za okolje in podnebne spremembe
Dunajska cesta 47
1000 Ljubljana
tel. 01/478 7448
e-pošta: gp.mop(at)gov.si

 

 

PREDPISI

 

 

 

 

 

Pogosta vprašanja in odgovori

/

Definicija mejne vrednosti svetlobnega toka, ki seva navzgor

Podjetje opozarja na nerazumljivost 4. člena uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013), v katerem je zapisana zahteva, da se za razsvetljavo lahko uporabljajo le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Nerazumljivost se nanaša zlasti na dejstvo, da je vrednost 0% predpisana brez decimalnih enot ali stopnje natančnosti, s katero mora biti ta vrednost ugotovljena oz. izmerjena.
Pojem deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor, je definiran v 11. točki 3. člena omenjene uredbe, kjer je zapisano tudi, da se ta vrednost določi na podlagi podatkov proizvajalca svetilk, pridobljenih s tipskim preskušanjem.
Zaradi izredne natančnosti fotometričnih instrumentov in različnih neizogibnih motenj, ki spremljajo posamezne meritve, izmerjene vrednosti svetlobnega toka v smeri nad vodoravnico nikoli ne dosegajo absolutne ničle. Natančnost podatka o deležu svetlobnega toka, ki seva navzgor, kot ga navaja proizvajalec, je zato odvisna tudi od natančnosti instrumenta in načina interpretacije opravljenih meritev.

Na ministrstvu ugotavljamo, da predpisi ne določajo natančneje, s kakšno natančnostjo je treba meritve pri tipskem preskušanju izvajati, niti ne določajo načina predstavitve tako dobljenih podatkov. Proizvajalci se morajo glede tega držati standardov, ki v industriji veljajo za merjenje in podajanje fotometričnih podatkov svetlobnih virov in svetilk.
Zato je treba opozoriti, da je z uredbo predpisana mejna vrednost 0% zapisana v obliki naravnega števila (celo število brez decimalnih vrednosti, pri čemer negativne vrednosti niso možne), kar se v skladu z matematičnimi pravili razume kot vsaka vrednost, katere zaokrožitev na najbližje celo število da rezultat 0. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je torej enak 0%, kadar je manjši od 0,5%.

Svetlobno onesnaževanje in varčevanje z elektriko

Zakaj ne zmanjšamo onesnaževanja s svetlobo - javna razsvetljava po nepotrebnem razmetava z elektriko ob cestah, kjer po enajsti uri zvečer skoraj ni prometa, še zlasti ne pešcev?

Slovenija je ena redkih, če ne celo edina država, ki je resno pristopila k reševanju problematike svetlobnega onesnaževanja. Vlada RS je leta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, namenjeno varstvu narave, bivalnih prostorov, ljudi in astronomskih opazovanj ter ne nazadnje tudi varčevanju z električno energijo.
Upravitelji javne razsvetljave imajo z uredbo določen način osvetljevanja in najvišjo vrednost porabe elektrike, ki jo smejo porabiti za osvetljevanje. Prepovedana je tudi razsvetljava v dnevnem času (od jutra do večera). Odločitev o tem, katere ceste bodo osvetljene, pa je prepuščena upravljavcem oz. jo urejajo predpisi s področja prometne varnosti.
V svojem vprašanju niste navedli, če gre za občinsko ali državno cesto. V vsakem primeru vam svetujemo, da se za pojasnilo o potrebnosti osvetljevanja v nočnem času obrnete na konkretno občino ali upravljavca javne razsvetljave v njej.

Izjeme za svetilke, ki se uporabljajo za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika

V strokovnih krogih smo dobili dve različni vrsti tolmačenja, in sicer:

  1. svetilke, ki ne presegajo moči 20 W lahko svetijo tudi navpično navzgor in
  2. svetilke, ki ne presegajo moči 20 W lahko sevajo 5 % navzgor.

V našem primeru gre za osvetlitev starega mestnega jedra, ki velja za kulturni spomenik in se te določbe lahko smiselno uporabljajo. Arhitekt je na povoznih površinah predvidel vgradne talne (LED) svetilke, ki svetijo navpično navzgor.

 
Razen splošne omejitve, ki velja za vse ostale vrste razsvetljave, 4. člen omogoča izjemo za svetilke, ki se uporabljajo za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, pri čemer so

  • javne površine ulic tiste površine, ki so namenjene izključno pešcem, kolesarjem in prometu počasnih vozil do največ 30 km/h,
  • območje kulturnega spomenika pa območje, ki je razglašeno za kulturni spomenik, v postopku razglasitve ali vpisano v register kulturne dediščine.

V teh primerih svetilke lahko sevajo navzgor do 5% svetlobnega toka, njihova moč ne sme biti večja od 20W, osvetljenost ulice pa ne sme presegati 2 luxov.
Tolmačenje, da lahko talne svetilke svetijo tudi navpično navzgor, je torej v nasprotju z uredbo, vgradnja svetilk, kot jih je predvidel v opisanem primeru arhitekt, pa nedopustna.

Izračun površine osvetljenega objekta

Pri sanaciji svetlobnih objektov celosten grafične podobe smo naleteli na nejasnosti. Pri 3 dimenzionalnih napisih, ki so vedno sestavljeni iz logotipa firme in posameznih črk, se pojavlja vprašanje, kako izračunati površino osvetljenega grafičnega objekta.

4. odstavek 13. člena določa mejne vrednosti električne moči vseh notranjih svetilk za osvetljevanje objekta za oglaševanje glede na površino objekta za oglaševanje, ki je namenjena prikazovanju slike ali napisa.
Naše mnenje je, da sodijo osvetljeni napisi in logotipi med objekte za oglaševanje, namenjene prikazovanju slike ali napisa. Površino objekta za oglaševanje izračunamo kot površino celotnega napisa, ki predstavlja nedeljivo celoto. V vašem primeru, kjer kot objekt za oglaševanje kot nedeljiva celota nastopata ………. (logotip) in črke napisa ………., v katerih notranjosti oz. ozadju so nameščene svetilke, se oglasna površina izračuna kot zmnožek vertikalne in horizontalne razdalje med najbolj oddaljenima točkama slike ali napisa.

Ali Uredba določa pogoje tudi za t.i. slikovne prikazovalnike (LED zaslone)?

Na svojem objektu bi radi namestili reklamni LED displaj površine cca 30m2 in me zanima, ali so kakšne omejitve svetilnosti oz. priključne moči ( moč na površino W/m2) zaradi uredbe o svetlobnem onesnaževanju?
3. člen Uredbe definira svetilko kot električno svetlobno napravo, ki ima lahko vgrajene sijalke, žarnice ali diode, ki emitirajo svetlobo (LED = light-emitting diode) Reklamni LED zasloni torej štejejo za svetilke. Ker so namenjeni prikazovanju slik ali napisov, sodijo med objekte za oglaševanje, ki jih podrobneje ureja 13. člen Uredbe.
Uredba za omejevanje razsvetljave oglasnih objektov uporablja le električno moč svetilk glede na oglasno površino v W/m2 in ne svetlosti (cd/m2) ali osvetljenosti (lx) površine. Pri tem naj poudarimo, da za LED zaslone to pomeni vhodno moč naprave in ne moč posameznih diod. Uredba namreč definira električno moč svetilke kot električno moč, ki jo porablja svetilka pri načinu porabe, določenem od proizvajalca, pri čemer se upošteva moč za pretvorbo v svetlobni tok in za vse vrste izgub.

Osvetljevanje gornjega dela kulturnega spomenika

Stavba izrednega nacionalnega pomena, vpisana v register kulturne dediščine, je izvedena tako, da na prednji fasadi ni strešnega napušča (fasada se dvigne nad rob strehe). Domnevam, da je v tem primeru dovoljeno osvetliti celo fasado do zgornjega roba tudi s svetilkami, ki svetijo navzgor - 11.člen, 3.točka Če strešnega napušča ni, pač ne moremo zaključiti osvetlitve 1m nižje?

11.člen, 3.točka se uporablja le v primeru, da ni mogoče osvetlitve izvesti na način iz 4.člena. Torej odločitev ni poljubna. V primeru, da je res ni mogoče drugače osvetliti, potem lahko uporabite določbe 11.člena, 3.točke, vendar ne tako, kot ste napisali - če ni napušča, je treba smiselno brati cel stavek, kot se bere naprej - 1 m pod najvišjim robom, kadar objekt ni pokrit, oz. je brez strehe , torej ni napušča. Tudi če je stavba sicer pokrita s streho, pa le ta stena, ki jo želite osvetliti, nima strešnega napušča, ali pa v primeru, da je streha izvedena brez napušča, je treba razumeti, kot je bil namen predpisa - 1 m pod zgornjim robom.

 

Ali velja, da za osvetlitev kulturnih spomenikov ni nobene omejitve glede priklopne moči svetilk, ne glede na to, ali objekt funkcionira kot ustanova, poslovna stavba itd. in ne glede na to, kolikšne zunanje površine (park, trg) ji pripadajo?

Kulturni spomeniki se pojavljajo po uredbi v različnih zvezah.
Definiran je kot objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik, je v postopku razglasitve ali je vpisan v register dediščine.
Za kulturne spomenike je določena izjema glede svetilk v 4. členu:
Za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se lahko uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če:

  • je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
  • povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in
  • je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h.

Poleg tega ni omejitev glede deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor, za svetilke, ki so sestavni del kulturnega spomenika, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W.
Če objekt funkcionira kot ustanova ali poslovni objekt, zanj veljajo dodatne omejitve - tiste, ki so strožje. Razsvetljava kulturnega spomenika ne pomeni osvetlitve vhoda (za stranke, zaposlene) ali parkirišč okoli stavbe, temveč stavbe kot take (če je spomenik stavba).

Načrti razsvetljave

Obračam se na vas, ker vas prosim za dodatna pojasnila glede načrtov javne razsvetljave in obveznih meritev.
Načrt smo izdelali in poslali že leta 2008. Sedaj pa me zanima, kdaj moramo načrte ponovno poslati in kdaj moramo opraviti meritve?

V 21. členu, 4. odstavek piše, da mora upravljalec javne razsvetljave preveriti načrt razsvetljave in ga vsako peto leto po začetku obratovanja razsvetljave spremeniti ali dopolniti. Kateri datum se za začetek obratovanja razsvetljave šteje?

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 62/2010) v 13. členu določa, da je treba načrt razsvetljave objaviti najkasneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe. Pri tem je mišljen načrt razsvetljave, izdelan v obliki in vsebini, ki jo predpisuje ta uredba, in ne uredba iz leta 2007. Zato je treba že izdelan načrt v letu 2008 po potrebi dopolniti.
Obveznost preverjanja, spreminjanja in dopolnjevanja načrtov razsvetljave se nanaša zlasti na tiste načrte, ki bodo prvič izdelani po uveljavitvi te uredbe, torej od julija 2010 dalje, pri čemer se razume, da je načrt izdelan ob začetku obratovanja, preverja pa vsakih pet let po tem začetku.
Obstoječa razsvetljava je definirana kot vir svetlobe, ki je obratoval ali se je uporabljal na dan uveljavitve te uredbe ali za katerega je bilo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje
Uredba ne določa posebej za že obstoječe načrte, kdaj jih je treba preveriti. Iz zgoraj omenjene prehodne določbe sledi, da se preveri, spremeni in dopolni obstoječe načrte v roku 6 mesecev po uveljavitvi uredbe, nadalje pa najmanj vsakih 5 let, kot to določa 21. člen. V teh primerih šteje datum izdelave načrta in ne datum začetka obratovanja.

Meritve svetlobnega onesnaženja

V katerih primerih je treba izvajati meritve in kakšne? Kaj pa obratovalni monitoring?

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 62/2010) je odpravila obveznost upravljavca virov svetlobe, da zagotavlja obratovalni monitoring svetlobnega onesnaževanja in o njem poroča ministrstvu, in namesto tega določila le pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja meritve v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem.

Obveznost izvajanja meritve je vezana na izdelavo načrtov razsvetljave, in sicer:

  • za razsvetljavo, katere vsota električne moči svetilk presega 50 kW, razen če gre za razsvetljavo cest in javnih površin
  • za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade, športnega igrišča ali objekta za oglaševanje pa v primeru, če vsota električne moči svetilk presega 20 kW.

V navedenih primerih je treba izvesti meritve in podatke navesti v načrtu razsvetljave. Izvedejo se meritve osvetljenosti na oknih varovanih prostorov, ki jo povzroča ta razsvetljava. Osvetljenost površine se ugotavlja v skladu s standardom SIST EN 12464, na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.
Varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas.
V primeru razsvetljave kulturnega spomenika ali fasade se izvedejo tudi meritve svetlosti njihovih površin. Svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika ali fasade (izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika ali fasade) namreč ne sme presegati 1 cd/m2.

 

Kdo izvaja meritve svetlobnega onesnaženja, na koga naj se obrnem?

Uredba določa za izvajalce meritev naslednje pogoje:

  1. registrirana dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in
  2. akreditacija SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.

Ministrstvo za okolje in prostor ne vodi seznama izvajalcev meritev in ne presoja, kdo predpisane pogoje izpolnjuje.