Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Število najdenih vprašanj:  

Prikaži vse
Skrij vse
  • Na kakšen način odločajo etažni lastniki?

    Etažni lastniki lahko odločajo na zboru lastnikov, na ponovljenem zboru lastnikov  ali s podpisovanjem listine. Odločitve sprejemajo z več kot 50%, več kot 75% soglasjem ali s 100% soglasjem.

  • Za katere odločitve zadošča več kot 50% soglasje?

    S soglasjem več kot 50% po solastniških deležih etažni lastniki odločajo o vseh poslih rednega upravljanja (obratovanje, vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, določitev in razrešitev nadzornega odbora, oddajanje skupnih delov v najem, sprejemanje načrta vzdrževanja, odločanje o morebitnih povišanih vplačilih v rezervni sklad, sprejemanje hišnega reda, vgradnja dodatnih merilnih naprav, ki omogočajo posredno določanje porabe).

  • Katere odločitve lahko etažni lastniki sprejmemo z več kot 75% soglasjem?

    Več kot 75% soglasje je potrebno za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, za opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja (po 14. členu Stanovanjskega zakona), za zavarovanje stavbe ter za izvedbo izboljšav, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

  • Katere odločitve morajo etažni lastniki sprejemati soglasno (100% soglasje)?

    S soglasjem vseh se sprejema sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev, sprememba razmerja med skupnimi in posameznimi deli, omejitve rabe posameznih delov (prepoved uporabe stanovanja v druge namene), omejitve rabe skupnih delov (prepoved uporabe skupnih delov v druge namene), sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih,  uporaba stanovanja v druge namene, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje ter za določitev upravnika v stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno.

  • V katerih primerih je upravnik obvezen?

    V večstanovanjskih stavbah, kjer sta več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati upravnika.

  • Kako imenujemo upravnika?

    Etažni lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer je upravnik obvezen, s soglasjem več kot 50% po solastniških deležih izberejo upravnika in z njim sklenejo pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Upravnik se vpiše v register upravnikov pri upravni enoti.

    Etažni lastniki lahko ob določitvi upravnika, za sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe.

    V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik ni obvezen, ga sicer etažni lastniki lahko imenujejo, vendar morajo s tem soglašati vsi.

  • Kako se določi upravnik v stavbah, v katerih določitev upravnika ni obvezna?

    Določitev upravnika ni obvezna, če ima nepremičnina največ dva etažna lastnika in ne več kot osem posameznih delov. Če želijo etažni lastniki kljub temu določiti upravnika, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

    Tako sta v obravnavanem primeru potrebni dve odločitve etažnih lastnikov  in sicer:

    • odločitev etažnih lastnikov, da bodo imeli  upravnika (100 % soglasje),
    • odločitev za konkretnega upravnika (več kot 50 % soglasje).

    Ko je odločitev o upravniku sprejeta in ko je izbran konkreten upravnik za večstanovanjsko stavbo z osmimi ali manj deli, veljajo v zvezi z upravljanjem stavbe vse določbe iz SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kot sicer veljajo za večstanovanjske stavbe, kjer se upravnika  določa z večinskim soglasjem.

  • Pooblastila upravnika

    Upravnik mora izvajati sklepe etažnih lastnikov, skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poskrbeti za porazdelitev stroškov in izterjavo obveznosti, upravljati z rezervnim skladom in skupnim denarjem, zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja, v imenu etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. Poleg tega zastopa etažne lastnike pred upravnimi organi v zadevah izdaje dovoljenj in soglasij v geodetskih postopkih v zvezi s hišo, pripravi načrt vzdrževanja, terminski plan izvedbe in poskrbi za izvedbo načrta, poroča etažnim lastnikom o svojem delu in jim izstavi mesečne in letne obračune, sprejema plačila etažnih lastnikov in plačuje obveznosti iz sklenjenih pogodb s tretjimi osebami, poda letno poročilo o upravljanju objekta. Poleg tega ima upravnik tudi obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev.

  • Kaj mora vsebovati pogodba o opravljanju upravniških storitev?

    Pogodba o opravljanju upravniških storitev mora vsebovati zlasti  pooblastila in obveznosti upravnika, mesečno plačilo, ki pripada upravniku, čas, za katerega je sklenjena pogodba in dan začetka veljavnosti.

  • Kdo je lahko upravnik?

    Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z nepremičninami ali je eden od etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi ali skupnost lastnikov, kot pravna oseba, za stavbo na katero se odločitev nanaša.

  • Skupnost lastnikov - upravnik

    Etažni lastniki lahko s 100% soglasjem sprejmejo sklep, da za upravljanje  z večstanovanjsko stavbo ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo.
    Skupaj s sklepom o ustanovitvi skupnosti lastnikov morajo etažni lastniki sprejeti tudi statut. Skupnost lastnikov se vpiše v sodni register.
    Skupnost lastnikov je lahko upravnik le na naslovu stavbe, na katero se odločitev nanaša. Člani skupnosti lastnikov so vsakokratni etažni lastniki, predsednik skupnosti lastnikov sklepa vse posle v imenu in za račun skupnosti lastnikov.

    Za obveznosti skupnosti lastnikov do tretjih oseb so vsi člani solidarno odgovorni.

  • Kako razrešiti upravnika?

    V skladu z določili 60. člena Stanovanjskega zakona sklep o odstopu od pogodbe sprejmejo etažni lastniki na način, ki je določen za določitev upravnika.

    Etažni lastniki lahko kadarkoli odstopijo od pogodbe o opravljanju upravniških storitev z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, ki začne teči od vročitve odpovedi upravniku. Z večino po solastniških deležih (več kot 50%) lahko etažni lastniki sprejmejo sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Sklep se lahko sprejme s podpisovanjem listine ali se zabeleži v zapisniku zbora lastnikov.

    Sklep o odpovedi (lahko kopijo) se nekdanjemu upravniku vroči priporočeno s povratnico. Trenutek vročitve je namreč pomemben, saj od trenutka vročitve odpovedi začne teči odpovedni rok. Kot dokazilo za pravilno podano odpoved služi dokazilo o podani odpovedi, povratnica in sklep o odpovedi pogodbe.

  • S kolikšno večino se na ponovljenem zboru odloči o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev?

    Za razrešitev upravnika je je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Če na ponovljenem zboru ni prisotno toliko etažnih lastnikov, da skupaj sestavljajo več kot polovico solastniških deležev, se lahko večina prisotnih etažnih lastnikov odloči le, da se začne postopek odpovedi pogodbe upravniku. Sam sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev pa je veljaven, če je  podpisan z večino etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže (več kot 50%).

  • Ali je potrebno sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev vročiti nekdanjemu upravniku s priporočeno pošto s povratnico?

    Sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev nekdanjemu upravniku je potrebno vročiti priporočeno s povratnico. Trenutek vročitve je namreč pomemben, saj od trenutka vročitve odpovedi začne teči odpovedni rok.

  • Kdo in kdaj skliče zbor lastnikov?

    Zbor lastnikov lahko skliče upravnik, nadzorni odbor ali etažni lastniki, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot eno petino. Zbor lastnikov se skliče vsaj 14 dni pred zborom in sicer s pisnim vabilom.

  • Kaj mora vsebovati vabilo za sklic zbora lastnikov?

    Vabilo mora vsebovati dan in uro zbora, predviden dnevni red in predlog sklepov o katerih bo zbor odločal.

  • Kdo vodi zbor lastnikov?

    Zbor lastnikov praviloma vodi upravnik ali eden od etažnih lastnikov, ki ga z večino prisotnih določi zbor, oziroma tisti, ki je zahteval sklic zbora.

    Upravnik mora najkasneje v 30 dneh po vsakem zboru sestaviti zapisnik, ki je potrjen, ko ga podpišeta etažna lastnika, ki ju določijo prisotni na zboru. V zapisniku morajo biti podatki o kraju in času zbora, seznam navzočih etažnih lastnikov s podpisi, predlogi obravnavanih sklepov in rezultati glasovanja.

  • Kako poteka odločanje s podpisovanjem listine?

    Etažni lastniki lahko odločajo tudi s podpisovanjem listine. V skladu z določili 35. člena ZS-1 se pisno glasuje tako, da se podpiše listina, na kateri se odloča za ali proti predlaganemu sklepu. Na listini mora biti naveden predlog sklepov, obrazložitev sklepov, ime lastnika in datum podpisa listine ter navedena večina, potrebna za njihov sprejem. Kadar se odloča s podpisovanjem listine, je predlog sprejet, če ga v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev od dne, ko ga podpiše prvi etažni lastnik, podpiše potrebno število etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Če s pisnim glasovanjem odločitev ni bila sprejeta, ker ni glasovalo zadostno število etažnih lastnikov, lahko upravnik skliče zbor lastnikov.

    S podpisovanjem listine se lahko odloča na dva načina: tako, da en izvod listine prejmejo v podpis vsi lastniki ali da vsak lastnik prejme v podpis svoj izvod listine.

    Postopek odločanja s podpisovanjem listine lahko vodi upravnik, nadzorni odbor, eden ali več lastnikov. Tisti, ki je postopek vodil, mora upravniku vročiti listine, na podlagi katerih upravnik ugotovi rezultat glasovanja, ki ga objavi na oglasni deski in pošlje lastnikom posameznih delov, ki so oddani v najem. Rezultat glasovanja vsebuje navedbo sklepa in seštevek solastniških deležev, s katerimi je bil posamezni sklep sprejet ali zavrnjen. V stavbah, v katerih upravnik ni imenovan, objavi rezultat glasovanja tisti, ki je postopek vodil.

  • Ali se lahko glasuje o predlaganemu sklepu tudi v imenu družinskega člana, solastnika posameznega dela stavbe?

    V primeru solastništva posameznega dela stavbe, se pri odločanju šteje, da vsak solastnik odloča le v višini svojega solastniškega deleža. Lastnik ali solastnik lahko za odločanje pisno pooblasti drugo osebo. Pooblastilo je lahko dano trajno ali za posamezno odločanje. V primeru trajnega pooblastila, mora biti le-to notarsko overjeno.

  • Kakšne so možnosti, če odločitev na zboru etažnih lastnikov ni bila veljavno sprejeta, ker zbor ni bil sklepčen?

    Zbor etažnih lastnikov veljavno odloča, če je na seji zbora prisotna takšna večina, ki se v skladu s SZ-1 zahteva za odločanje. Če predlagana odločitev ni sprejeta, ker na zboru ni bila prisotna potrebna večina, lahko zbor z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih sklene, da naj upravnik v roku največ 14 dni skliče ponovljeno zasedanje zbora. Upravnik mora posredovati vabila za ponovljeni zbor najmanj 14 dni pred ponovljenim zasedanjem zbora.

  • Ponovljeni zbor lastnikov

    Etažni lastniki na ponovljenem zboru lastnikov lahko odločajo o poslih rednega upravljanja. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih etažnih lastnikov (po solastniških deležih).

  • Kaj mora vsebovati vabilo za sklic ponovljenega zbora etažnih lastnikov?

    Vabilo za sklic ponovljenega zbora mora vsebovati vse sestavine, ki morajo biti navedene v vabilu za redni zbor, poleg tega pa mora biti v  vabilu za sklic ponovljenega zbora navedeno opozorilo, da bo zbor odločal  z večino prisotnih po solastniških deležih.

  • Odločanje s podpisovanjem listine

    Lastniki se lahko na zboru, ki ni sklepčen, z večino prisotnih odločijo tudi za odločanje s podpisovanjem listine, zlasti če gre za odločanje o predlogih sklepov, za katere je potrebno več kot tri četrtinsko soglasje ali 100% soglasje.

    Na listini mora biti naveden predlog sklepov, obrazložitev sklepov, ime lastnika posameznega dela ter večina, potrebna za sprejem sklepov.
    Predlog je sprejet, če zanj v roku največ 3 mesecev od dne, ko ga podpiše prvi etažni lastnik, glasuje potrebno število etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže.

  • Ali je ustanovitev nadzornega odbora obvezna?

    Etažni lastniki se sami odločijo za morebitno imenovanje nadzornega odbora. Za imenovanje zadošča navadna večina, etažni lastniki s sklepom imenujejo in razrešijo člane nadzornega odbora ter določijo čas trajanja njihovega mandata..

    Če se etažni lastniki ne odločijo drugače, ima nadzorni odbor 3 člane, izmed katerih imenujejo predsednika.

  • Kakšna so pooblastila nadzornega odbora?

    Nadzorni odbor nadzira delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov o katerih se glasuje s podpisovanjem listine ter daje pobude upravniku.

  • Ali je hišni red obvezen?

    Sprejetje hišnega reda ni obvezno, je pa priporočljivo. Hišni red se sprejme s soglasjem solastnikov, katerih solastniški delež sestavlja skupaj več kot 50%.

  • Vsebina hišnega reda

    V hišnem redu etažni lastniki določijo temeljna pravila sosedskega sožitja, kot na primer:

    • hišni mir,
    • uporaba skupnih delov (način dostopnosti, uporabe skupnih delov…),
    • pogoji pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali(nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih…),
    • druga pravila ravnanja, 
    • določitev grobih kršitev, ki so podlaga za vložitev izključitvene tožbe,
    • način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda.
  • Kdaj je potrebno ustanoviti rezervni sklad?

    Če ima večstanovanjska stavba več kot 2 etažna lastnika in več kot 8 posameznih delov, je ustanovitev rezervnega sklada obvezna.

  • Kdo vodi sredstva rezervnega sklada?

    Sredstva rezervnega sklada vodi upravnik večstanovanjske stavbe na posebnem transakcijskem računu. Če upravlja več stavb, mora voditi ločeno knjigovodsko evidenco za vsako stavbo posebej.

  • Za kaj so namenjena sredstva rezervnega sklada?

    Sredstva rezervnega sklada so namenska, v skladu s 44. členom Stanovanjskega zakona se smejo porabiti za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v načrtu vzdrževanja, poravnavo stroškov, vezanih na učinkovitejšo rabo energije, plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervnim sklad.

  • Ali lahko zahtevam izplačilo še ne porabljenega deleža v rezervnem skladu ob prodaji stanovanja?

    Premoženje rezervnega sklada je skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, zato ni mogoče, niti ob prodaji stanovanja, zahtevati vračila vplačanih zneskov.

  • Ali so sredstva rezervnega sklada lahko del stečajne mase upravnika?

    Stanovanjski zakon izrecno določa, da premoženje rezervnega sklada ni del upravnikove stečajne mase in nanj ne morejo poseči upravnikovi upniki v izvršilnem postopku.

  • Ali je višina vplačil v rezervni sklad predpisana?

    Minimalno višino vplačil v rezervni sklad določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Ur. l. RS, št. 11/04).

  • Kako je z najemanjem posojila v breme rezervnega sklada?

    Glede na 119. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list št. 87/02), po katerem postanejo vsa sredstva vplačana v rezervni sklad skupno premoženje etažnih lastnikov, kakor iz razloga, da se za potrebe vzdrževanja večstanovanjske stavbe zagotavljajo posojilna sredstva vsem etažnim lastnikom, čeprav jih nekateri ne potrebujejo, menimo, da je za  odločitev o najemu kredita v breme rezervnega sklada potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

  • Kolikšno soglasje je potrebno za zavarovanje stavbe?

    Skladno s 116. členom Stvarnopravnega zakonika in 33. členom Stanovanjskega zakona je zavarovanje zgradbe kot celote vsebina pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki jo sklenejo etažni lastniki z več kot tričetrtinskim  soglasjem po solastniških deležih. 13. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb zavarovanje stavbe zato uvršča med posle, za katere je potrebno več kot 75% soglasje etažnih lastnikov.

  • Ali je zavarovanje stavbe obvezno za vse etažne lastnike, tudi tiste, ki temu nasprotujejo?

    Če je zavarovanje stavbe sprejeto v pogodbi o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ali če so ti sprejeli sklep o zavarovanju s tričetrtinsko večino po solastniških deležih, upravnik zavaruje stavbo kot celoto pri izbrani zavarovalnici. Taka odločitev je obvezujoča za vse etažne lastnike, saj je upravnik pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov.

  • Pogodba o opravljanju upravniških storitev

    Pogodba o opravljanju upravniških storitev ureja razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom. Poleg pooblastil, ki jih ima upravnik po 50. Členu SZ-1 se lahko v pogodbi določi še druge pravice in obveznosti. Sklenjena je, ko jo podpiše upravnik in toliko etažnih lastnikov, da njihov solastniški delež predstavlja več kot 50% celotne solastnine.

    Pogodbo z upravnikom lahko sklene tudi eden ali več etažnih lastnikov, če mu/jim takšno pooblastilo podelijo ostali etažni lastniki.

  • Za kakšno obdobje se sklepa pogodba o opravljanju upravniških storitev?

    Čas trajanja pogodbe prosto določita obe pogodbeni stranki.

  • Kako se delijo stroški v večstanovanjski stavbi?

    Stanovanjski zakon določa da vsi stroški upravljanja, razen obratovalnih stroškov, bremenijo etažne lastnike v skladu z njihovim solastniškim deležem, razen če se s pogodbo o medsebojnih razmerjih niso dogovorili drugače. 

    Obratovalni stroški se delijo po treh kriterijih, in sicer po površini, po številu enot in po številu uporabnikov. Natančnejša razdelitev posameznih obratovalnih stroškov po predpisanih kriterijih, je določena v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb.

  • Ali mora plačati obratovalne stroške najemnega stanovanja najemnik ali lastnik stanovanja?

    Če gre za najemno stanovanje, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, razen če najemna pogodba določa drugače, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik.

  • Kateri obratovalni stroški se plačujejo, če je stanovanje prazno ali neuporabno (uničeno)?

    V primeru, ko je stanovanje prazno ali neuporabno, lastnik plača vse obratovalne stroške, pri čemer se stroški, ki se delijo po številu oseb obračunajo le za 1 osebo.

    Pri tem ni pomembno zakaj je stanovanje prazno (lastnik ga ne more oddati v najem, ga ima kot  sekundarno stanovanje - vikend, ga ima kot svojo naložbo, je v fazi celovite prenove ali pa je neuporabno - uničeno).

  • Ali se določbe Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb uporabljajo tudi pri delitvi obratovalnih stroškov, ko gre za poslovne stavbe, poslovno-stanovanjske stavbe, stavbe namenjene za počitniško dejavnost ipd. ?

    Podrobnejši način delitve obratovalnih stroškov je določen v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb, uporablja pa se le pri večstanovanjskih stavbah in stanovanjsko-poslovnih stavbah.

    V primerih, ko gre za  poslovne ali poslovno-stanovanjske  stavbe, stavbe  za počitniško namene ipd., se za delitev obratovalnih stroškov upošteva Stvarnopravni zakonik. Iz 115. člena tega zakonika izhaja, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži,  če zakon ali pogodba ne določa drugače. To pomeni, da se tudi  obratovalni stroški delijo po solastniških deležih, če se etažni lastniki s pogodbo o medsebojnih razmerjih niso dogovorili drugače.

  • Sporočanje podatkov o številu uporabnikov

    Etažni lastniki morajo sporočiti upravniku podatke o številu uporabnikov enote na obrazcu, ki je priložen pravilniku. V petem odstavku 29. člena pa je določeno, da upravnik sestavi na podlagi izpolnjenih obrazcev seznam posameznih enot s številom uporabnikov, brez navedbe osebnih podatkov. Skladno z določbo šestega odstavka lahko uporabnik, ki prebiva v stavbi, pisno opozori upravnika o večjem številu uporabnikov določene posamezne enote, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, navedenega v pisnem opozorilu, k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje. Slednja določba je posledica ugotovitve, da je bilo v posamezni enoti nastanjeno tudi večje število uporabnikov, pa s tem lastnik in upravnik nista bila seznanjena. Ostali uporabniki večstanovanjske stavbe pa so se pritoževali, ker so plačevali toliko večje zneske posameznih obratovalnih stroškov.

  • Katere stroške plačujejo lastniki psov, ki živijo v stanovanju?

    Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb v tretjem odstavku 28. člena  določa, da se lastnike psov bremeni zgolj s stroški čiščenja skupnih prostorov (hodniki, dvigala, stopnišča…) za vsakega psa v višini polovice stroška, ki odpade na enega uporabnika.

  • Kdaj lahko lastnik ali najemnik stanovanja sporoči upravniku manjše število uporabnikov stanovanja?

    Pri delitvi obratovalnih stroškov glede na število uporabnikov posamezne enote se je zasledovalo načelo, da teh stroškov ne bi  plačevali tisti uporabniki, ki sicer živijo v določenem stanovanju (stalno ali začasno prebivališče), vendar so zaradi raznih okoliščin dalj časa odsotni, odsotnost pa je mogoče tudi listinsko dokazati s strani določene pravne osebe, z ustreznimi uradnimi  listin ipd.

    Glede na določbo četrtega odstavka 29. člena pravilnika, kjer so le primeroma navedene najpogostejše in  tipične okoliščine,  ko bi se lahko upoštevalo manjše število uporabnikov zaradi daljše odsotnosti, se v praksi kažejo primeri odsotnosti zaradi: 

    • šolskih  ali študijskih obveznosti (potrdilo izobraževalnih organizacij o napotitvi  študenta v  drugo državo ali oddaljen kraj). Dijaki in študentje, ki se šolajo izven kraja  stalnega prebivališča,  priložijo potrdilo o šolanju in potrdilo o  začasnem prebivanju na primer v dijaškem ali študentskem domu, pri zasebniku ipd.),
    • odsotnosti zaradi  redne zaposlitve  v drugem kraju (potrdilo delodajalca, uporabnik uporablja stanovanja le čez vikend, podobno kot pri študentih),
    • opravljanja službenih obveznosti (potrdilo delodajalca o napotitvi delavca v drug oddaljen  kraj, drugo državo ipd.),
    • zdravljenje v bolnišnici, toplicah ipd. z napotitvijo zdravnika (potrdilo zdravnika in  potrdilo ustanove, ki je zdravljene ali rehabilitacijo izvajalo),
    • začasen ali trajen odhod v dom za starejše (potrdilo  ustanove),
    • prestajanje zaporne kazni, (potrdilo ustanove) itd..

    Za spremembo števila uporabnikov posamezne enote pa ni mogoče šteti več kot 15 dnevne odsotnosti uporabnika, če je ta nastala zaradi:

    • preživljanja dopusta izven kraja bivanja  (letni dopusti, potovanja, toplice ipd.),
    • odsotnosti zaradi lastne odločitve  (bivanje pri sorodnikih, prijateljih,  na vikendu ipd. ), 
    • odsotnosti od doma zaradi narave dela (razna terenska dela, avtoprevozništvo,  ipd.).