Skoči na vsebino

PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM

Trenutne podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, za katero je v največji meri odgovoren človek in njegova dejavnost. Čeprav se je podnebje spreminjalo že v preteklosti, pa sta posebnosti opaženih podnebnih sprememb v zadnjem stoletju njihova velika hitrost in dejavniki, ki jih povzročajo. Če so bili v Zemljini zgodovini to naravni, astronomski in geološki dejavniki, sta glavna dejavnika hitrih sprememb v zadnjem stoletju presežek toplogrednih plinov v ozračju in sprememba rabe tal, ki sta posledica človekove dejavnosti. Spremembe so opazne v vseh delih podnebnega sistema. Ozračje se segreva in spreminjajo se značilni vzorci kroženja zraka v njem. Segrevajo se tudi oceani, spreminjajo se njihovi tokovi, višina morske gladine se dviga. Krči se površina pokrita z ledom in snegom, posledično se zmanjšuje zaloga zamrznjene sladke vode. Obseg sprememb postaja vedno večji in spremembe vedno hitrejše, prostorsko pa neenakomerno razporejene.
 
Evropa spada med območja, kjer so spremembe podnebja izrazite in opazne. Temperatura je narasla povsod po Evropi, najbolj na Iberskem polotoku in na severovzhodnem delu celine. Spremenila se je tudi višina padavin, statistično značilno je na Iberskem polotoku višina padavin upadla, v Skandinaviji ter severovzhodni Evropi pa je višina padavin narasla. Čeprav Evropa v svetovnem merilu predstavlja zelo majhen kos površja, pa se tudi na majhnem območju podnebje ne spreminja enotno, ampak imajo nekatere spremembe lahko celo nasproten predznak (primer padavin). Tako tudi splošnih ugotovitev o podnebnih spremembah v Evropi ne moremo enostavno prenesti na Slovenijo. Za Slovenijo je namreč značilna izjemno velika podnebna pestrost, saj se na zelo majhnem območju prepletajo trije zelo različni podnebni tipi: submediteranski, alpski in celinski tip podnebja.
 
Projekt analize trendov iz preteklosti »Podnebna spremenljivost Slovenije« je pokazal pestre spremembe podnebnih spremenljivk po Sloveniji. Opažene neenotne spremembe po Sloveniji hkrati opozarjajo, da tudi bodočih sprememb podnebja ne moremo poenostaviti in poenotiti za celotno Slovenijo. Na Agenciji RS za okolje so že pripravili scenarije o spremembah dolgoletnega povprečja temperature in padavin za območje Slovenije do sredine 21. stoletja. Za oceno ekstremnih dogodkov so bili kasneje pripravljeni časovni nizi dnevnih podatkov o temperaturi, padavinah in referenčni evapotranspiraciji iz regionalnih podnebnih modelov. Za oceno postopnih vplivov podnebnih sprememb, kot so ekstremne padavine, suša, toplotna obremenitev, vročinski valovi in spremembe rastnih dejavnikov, ter oceno vplivov pričakovanih podnebnih sprememb v daljšem časovnem obdobju (do 2100) pa so v pripravi podrobnejši podatkovni viri ter načrtovane prilagoditve podatkov za nadaljnjo uporabo. Prilagojeni podatkovni viri so nujna podlaga za načrtovanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
 
V vedno večjem številu evropskih držav prilagajanje podnebnim spremembam postaja tudi zakonska obveza, ponekod so zaradi potrebe po jasnih pristojnostih posebej opredeljene odgovornosti za ukrepanje. Naprednejše države so tudi že v procesu ocene napredka pri izvajanju politik in ukrepov prilagajanja, vse pa se soočajo z izzivi na področju negotovosti napovedi prihodnjih sprememb podnebja, robustnosti drugih strokovnih podlag, zadostnosti finančnih sredstev in zahtevne koordinacije med resorji. Evropska komisija je tako v okviru leta 2013 izdanega sporočila z naslovom »Strategija prilagajanja EU podnebnim spremembam« podala tudi smernice za pripravo strategij prilagajanj, ter v okviru portala ClimateADAPT ponudila nabor orodij ter strokovnih podlag za informirano pripravo, spremljanje in analizo politik in ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
 
Sloveniji smo se po seznanitvi z najboljšimi praksami evropskih držav, podrobni preučitvi pristopa Velike Britanije, Avstrije in drugih referenčnih držav ter zaradi raznovrstnih izzivov povezanih z administrativno zmogljivostjo, usposobljenostjo ter razpoložljivostjo sredstev odločili za pripravo strateškega okvirja, ki ponuja okvirne smernice za usmerjanje naporov v prihodnje. Osnutek dokumenta je bil predstavljen ministrstvom in širši javnosti ter v procesu javne obravnave ter medresorskega usklajevanja še nadgrajen z novimi spoznanji.

 

Osnutek dokumenta v javni obravnavi

 

Javna predstavitev osnutka dokumenta

 
Predstavitev osnutka dokumenta na seji Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja

 
Posvet z delavnico v okviru javne obravnave

 
Pregled prejetih predlogov v okviru javne obravnave ter pojasnilo o načinu upoštevanja prejetih predlogov vezanih na vsebino dokumenta 

 

Vlada RS je na 113. redni seji dne 7. 12. 2016 sprejela Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam. Vlada je ob tem tudi pooblastila Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da obvesti Evropsko komisijo o celoviti izpolnitvi Akcijskega načrta za izpolnjevanje tematske predhodne pogojenosti »Preprečevanje in obvladovanje tveganja« za koriščenje sredstev Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 na 5. tematskem cilju »Prilagajanje podnebnim spremembam«.

 
Splošni cilj strateškega okvira je zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe. Za spremljanje uspešnosti doseganja cilja je predviden kazalec kazalec, ki bo spremljal stopnjo ranljivosti Slovenije, spremljanje celovitosti izvajanja usmeritev pa bo potekalo tudi v okviru septembra 2016 ustanovljene Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam.

 

Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam

  
Strateški okvir predstavlja prvi korak k razvoju celovitega medsektorskega procesa prilagajanja, zato v prvi vrsti vsebuje usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v vse politike, ukrepe in ravnanja. Podrobneje so opredeljene posamezne horizontalne dejavnosti, ki lahko pripomorejo k prilagajanju na podnebne spremembe in s tem k zmanjševanju izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanju odpornosti in prilagoditvene sposobnosti. Zastavljeni so koraki za celovito upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pri snovanju in izvajanju vseh politik, ukrepov in aktivnosti, za krepitev znanja o vplivih podnebnih sprememb in načinih prilagajanja, za širše sodelovanje in povezovanje ter izmenjavo izkušenj in za dvig izobraženosti, usposobljenosti, ozaveščenosti in informiranosti o vplivih podnebnih sprememb in potrebnih ukrepih za prilagajanje. Poudarjena je pomembnost ustreznega in pravočasno načrtovanega zagotavljanja financiranja dejavnosti in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam doma in v državah v razvoju. Posamezne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam po sektorjih, vključno z izvajanjem sektorskih dejavnosti na področjih razvoja in prenosa raziskav, sodelovanja in izobraževanja, bo podrobneje opredelil izvedbeni načrt usmeritev srednjeročnih ukrepov za prilagajanje, ki bo pripravljen po potrditvi strateškega dokumenta.

 

Dolgoročno izvajanje dejavnosti za prilagajanje v vseh sektorjih prinaša prihranke, manjšo škodo ob nesrečah, varovanje zdravja in večjo varnost prebivalcev, pa tudi nova delovna mesta, nove poslovne priložnosti in večjo varnost naložb ob polnem izkoriščanju nekaterih priložnosti, predvsem v sektorjih turizma, kmetijstva in gradbeništva, kar je treba prepoznati in spodbujati.

 

Povezave na strokovne podlage: