Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

ODPADNA HRANA

Definicija odpadne hrane

 

Statistični urad RS je v okviru pilotnega projekta, ki ga je v letu 2015 razpisal EUROSTAT, razvil metodologija za spremljanja količin odpadne hrane in izračun deležev le te na nacionalnem nivoju.

 

Hrana je definirana v Uredbi (ES) št. 178/2002. Po tej definiciji je hrana vsaka snov ali izdelek, lahko v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

 

Skladno z Zakonom o varstvu okolja je odpadek snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči.

 

Med odpadno hrano štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

 

Med odpadno hrano ne sodijo:

  • ostanki hrane, ki se namenijo za predelavo v živalsko krmo v skladu s predpisi EU,
  • hrana, namenjena v humanitarne namene,
  • papirnati robčki, serviete in brisače, ki se kot kuhinjski odpadki zbirajo med biološkimi odpadki,
  • embalaža, ki se zavrže skupaj z odpadno hrano.

 Skladno z definicijo odpadne hrane predlagano v okviru projekta WRAP (2009) in definicijo predlagano s strani Evropske Komisije (2010a) je potrebno pri določitvi definicije odpadne hrane upoštevati, da je določen del odpadne hrane neizogiben in ga je težko zmanjšati; gre za t.i. neužitni del odpadne hrane. Drugi del odpadne hrane pa predstavlja užitni del odpadne hrane; gre za t.i. izogibni del odpadne hrane, ki bi ga s pravilnim ozaveščanjem in pravim odnosom do hrane lahko zmanjšali oziroma preprečili.

 
 Užitni del posameznega živila predstavlja tisti del živila, za katerega se v običajnih okoliščinah domneva, da je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi, vendar je bil zaradi določenih razlogov (npr. pretečen datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje, ipd.) zavržen med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane.

 

Neužitni del posameznega živila predstavlja tisti del živila, ki v nobenem trenutku ni primeren za prehrano ljudi ali pa se zanj v običajnih okoliščinah domneva, da ni primeren za prehrano ljudi, vendar nastaja kot odpadek med distribucijo ali prodajo hrane ali pri pripravi ali uživanju hrane. To so npr. olupki, kosti, koščice, lupine, ipd.

 

Razvrstitev odpadne hrane v procesu sortiranja bioloških odpadkov je pogosto dvoumna in zahteva zelo natančno izdelan in definiran katalog skupin in še zlasti podskupin izsortiranih frakcij.

 
Biorazgradljivi živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno (kamor spada tudi ODPADNA HRANA) ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane ter odpadki iz vrtov, parkov se uvrščajo med biološke odpadke.

 
Odpadna hrana nastaja v:

  • gospodinjstvih,
  • gostinski dejavnosti,
  • trgovinske dejavnosti (hrana s pretečenim rokom); v proizvodni mesni dejavnosti nastajajo stranski živalski proizvodi.

V zakonodaji Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom so določene prepovedi in obveznosti za ravnanje s kuhinjskimi odpadki:

  • Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato.
  • Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami pri čemer se lahko kuhinjski odpadki iz gospodinjstev mešajo z zelenim vrtnim odpadom.
  • Prepovedana je prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v male komunalne čistilne naprave ali neposredno v vode.
  • Prepovedano je dehidriranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, če se odpadne vode odvajajo v kanalizacijo posredno prek lovilca maščob, vsebnost usedljivih snovi v odvedeni odpadni vodi pa brez dodatnega redčenja presega 40 ml/l.
  • Kuhinjski odpadki iz gospodinjstev se morajo hišno kompostirati v hišnem kompostniku. V kolikor se to ne da, ali njihov izvirni povzročitelj tega ne želi, mora te odpadke, skupaj z zelenim vrtnim odpadom prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v posebnem zabojniku na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
  • Kuhinjske odpadke iz gostinstva, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanke po zaužitju obrokov morajo izvajalci gostinske dejavnosti zbirati ločeno in jih oddajati zbiralcu teh odpadkov. Te obveznosti pa ni treba izpolnjevati v primeru, če gre za redno dostavo manj kot 10 obrokov dnevno ali za dostavo obrokov, ki se ne šteje za redno in pri kateri je število obrokov pri posamezni dostavi manjše od 50.

Direktiva 2008/98/ES o odpadkih uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. V prvi vrsti je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje odpadkov. Odpadki, ki so nastali, pa so vir surovin (in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odstraniti), zato morajo države članice sprejeti ukrepe, da se odpadki v čim večji meri ponovno uporabijo ali reciklirajo (kompostirajo).

 
Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer:

  1. preprečevanje,
  2. priprava za ponovno uporabo,
  3. recikliranje,
  4. drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in
  5. odstranjevanje odpadkov.

Tem načelom mora slediti tudi ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki:

  • vključitev ukrepov preprečevanja in zmanjševanja nastajanja biološko razgradljivih odpadkov in njihovega onesnaževanja z nevarnimi snovmi,
  • ponovna uporaba biološko razgradljivih odpadkov pred drugimi postopki njihove obdelave, kakor je na primer ponovna uporaba odpadnega kartona ali lepenke,
  • recikliranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov v izvorni material, če je okoljska prednost takega postopka obdelave preverjena, kakor je na primer recikliranje kartona, lepenke in papirja,
  • kompostiranje ali anaerobna razgradnja ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov, ki niso namenjeni recikliranju v izvorni material, za uporabo komposta ali pregnitega blata za gnojilo v kmetijstvu ali za izboljšanje ekološkega stanja tal,
  • raba biološko razgradljivih odpadkov za gorivo.

V skladu z evropsko politiko, katere prvotni cilj je preprečevanje nastajanja odpadkov, je tudi cilj zmanjševanja odlaganja biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih odpadkov.

 

Odpadna hrana nastaja v celotni prehranski verigi: kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinci in potrošniki.

 

 

Seznam odpadkov, ki so vključeni med odpadno hrano

  

Glede na veljaven seznam odpadkov določen s Sklepom Komisije z dne 18. Decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2014/995/EU), so med odpadno hrano vključeni odpadki z naslednjimi številkami:

  • 02 02 Odpadki iz priprave in predelave mesa, rib in drugih živil živalskega izvora:
    • 02 02 02 Odpadna živalska tkiva
    • 02 02 03 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
       
  • 02 03 Odpadki iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa in kvasnega ekstrakta, iz priprave in fermentacije melase:
    • 02 03 04 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
       
  • 02 05 Odpadki iz industrije mlečnih izdelkov:
    • 02 05 01 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
       
  • 02 06 Odpadki iz pekarn in slaščičarn:
    • 02 06 01 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
       
  • 02 07 Odpadki iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen kave, čaja in kakava):
    • 02 07 04 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo
       
  • 16 03 Serije, ki ne ustrezajo specifikaciji, in neuporabljeni proizvodi:
    • 16 03 06 Organski odpadki, ki niso navedeni v 16 03 05 (95 % od celotne količine)
       
  • 19 08 Odpadki iz čistilnih naprav, ki niso navedeni drugje:
    • 19 08 09 Mešanice masti in olj iz ločevanja olja in vode, ki vsebujejo le jedilna olja in masti
       
  • 20 01 Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01):
    • 20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij
    • 20 01 25 Jedilno olje in masti
       
  • 20 02 Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
    • 20 02 01 Biorazgradljivi odpadki (39 % od celotne količine)
       
  • 20 03 Drugi komunalni odpadki:
    • 20 03 01 Mešani komunalni odpadki (11 % od celotne količine)
    • 20 03 02 Odpadki s tržnic

 

Zakaj toliko hrane odvržemo?

  • Ker kupujemo prevelike količine pokvarljivega blaga (npr. sadje in zelenjava).
  • Ker še vedno ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
  • Ker nakupimo prevelike količine hrane na splošno, še posebej kot posledica posebnih ponudb.
  • Ker mnoga živila pozabljamo v hladilnikih, zamrzovalnih omarah in shrambah in jih čez čas najdemo pri čiščenju in vržemo proč.
  • Zaradi visoke občutljivosti na higieno živil in datumov na označenih živilih.
  • Ker v splošnem pripravljamo prekomerne količine hrane.
  • Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti ali hrane enostavno ne spoštujemo dovolj.
  • Ker smo nezadovoljni z okusom hrane – predvsem hrana, ki jo pustijo otroci (Food Behaviour Consumer Research: Quantitative Phase, 2006).
  • Zaradi splošnega, kulturno pogojenega, odnosa do hrane (starejši, ki so izkusili pomanjkanje v svoji mladosti vržejo proč najmanj hrane).
  • Zaradi pomanjkanja zavedanja.

Zato je s strani EU priporočeno, kako lahko v gospodinjstvih zmanjšamo količino živilskih odpadkov, prihranimo denar in hkrati varujemo okolje.

 
Problematika zavržene hrane je večplastna in se odvija prav na vseh področjih od njenega nastajanja v kmetijstvu, živilsko predelovalni industriji, trgovinah in ne nazadnje v gospodinjstvih.

 
V okviru problematike biološko razgradljivih odpadkov predstavlja zavržena hrana relativno pomemben delež, ki se ji v zadnjem času v svetu posveča veliko pozornosti.

 
Skupni imenovalec EU zakonodaje je preusmerjanje oziroma zmanjšanje odlaganja na odlagališčih ter povečanje recikliranja in ponovne uporabe. Zakonodaja obravnava biološke in biorazgradljive odpadke na osnovi specifičnih vrst obdelave odpadkov s pomočjo postavljenih ciljev, standardov ali zahtev – vendar pa ne izpostavlja zavržene hrane posebej, temveč jo vključuje v širšo problematiko bioloških odpadkov.

 
V kmetijstvu zakonodaja postavlja minimalne standarde kakovosti za sveže pridelke. Zaradi tega proizvajalci sadja in zelenjave pogosto pridelke selekcionirajo tako, da majhne, deformirane ali kako drugače poškodovane sadeže takoj zavržejo, saj bi to blago drugače morali zavreči v pakirnici ali pri njihovi predelavi. Vzrok za izgubo pridelka je lahko tudi neustrezna kmetijska mehanizacija. Vendar pa so te izgube pogosto gledane kot sprejemljiv kompromis med učinkovitostjo in povečanim donosom. Mnogi kmetje ublažijo izgube spravila z ostanki, ki jih uporabijo kot gnojilo ali za krmo živali.

 
Velike količine pridelkov in živil postanejo odpadek na poti do živilsko predelovalne industrije. Vzroki so lahko različni bodisi zaradi neustreznega transporta, neustreznega skladiščenja, neustrezne embalaže. Pogosto rokovanje predelovalcev hrane, posrednikov in trgovcev na debelo lahko povzroči dodatne izgube. Študije kažejo, da se z živilom v povprečju rokuje 33-krat, preden pride do potrošnika v trgovini.

 
Tudi v t trgovinah na drobno se zavrže veliko živil. Zato je več vzrokov. Eden poglavitnih vzrokov za vedno večje količine živil, ki postanejo odpadek, je zagotovo, da smo potrošniki vedno bolj zahtevni in pričakujemo, da so police v trgovinah od jutra do poznega večera založene s svežim kruhom, slaščicami, svežo zelenjavo in sadjem lepih in pravilnih oblik ter sijočih barv. Do zavržene hrane lahko pride tudi zaradi neustreznega načrtovanja dobave in prodaje živil, kakor tudi zaradi neustreznega skladiščenja in rokovanja z njimi.

 
Živila se pogosto zavržejo tudi zaradi neustrezne embalaže. Zaradi majhne poškodbe na embalaži, se zavrže celotna vsebina npr., če je v embalaži eno jabolko od štirih poškodovano, se zavrže celotna vsebina. Mnogo je takih živil, ki bi jih lahko ponudili v uporabo, ne da bi pri tem kršili zakonodajo. Take dobre prakse so že poznane v Evropi in svetu.

 
V gospodinjstvih nastaja največji delež odpadne hrane, ki bi ga lahko z ustreznimi ukrepi zmanjšali. Vzroki za zavrženo hrano v gospodinjstvih so v večini opredeljeni kot pomanjkanje ozaveščenosti, pomanjkanja znanja o metodah za preprečevanje zavržene hrane, nepozornosti na rok trajanja živil, neprimernega shranjevanja ipd. Za primerjavo med štirimi glavnimi viri/povzročitelji odpadne hrane velja, da izhaja približno 42 % celotne odpadne hrane iz gospodinjstev ali približno 38 Mt, v povprečju okoli 76 kg na prebivalca (Preparatory study on food waste across EU 27, 2010).

 
Ministrstvo za okolje in prostor je začelo že v letu 2010 z akcijami za zmanjševanje količin odpadkov, vključno z odpadno hrano. V ta namen je bil organiziran posvet za ozaveščanje javnosti in predstavnike medijev, da so pričeli pisati o tem, da lahko vsak posameznik zmanjša količino odpadkov, tudi odpadne hrane, če ob vsakem nakupu pomislimo koliko izdelkov ali njihovih delov postane odpadek. 
 

 

 

Napotki, kako zmanjšate količino živilskih odpadkov, prihranite denar in varujete okolje:

  1. Načrtujte svoje nakupe: načrtujte svoje obroke za cel teden. Preverite, katere sestavine za obroke že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Seznam vzemite s seboj in kupite samo živila, ki so na seznamu. Ne pustite se zavesti mamljivi ponudbi in ne kupujte, kadar ste lačni – kupili boste več, kot potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete.
  2. Preverite datume: če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite, ko ga boste res potrebovali. Pozorni bodite na datume na nalepkah: „uporabno do“ pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr.: meso in ribe); „uporabno najmanj do“ označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki „uporabno najmanj do“.
  3. Upoštevajte svoj proračun:če varčujete s hrano, varčujete s svojim denarjem.
  4. Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika: preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.
  5. Pri shranjevanju hrane upoštevajte navodila na embalaži.
  6. Red v hladilniku: novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite spredaj. S pravilnim zlaganjem hrane vam ne bo treba hrane s pretečenim rokom uporabe metati v smeti.
  7. Servirajte manjše obroke, saj lahko po potrebi hrano še dodate.
  8. Uporabite ostanke hrane: namesto, da ostanke hrane vržete v smeti, jih lahko uporabite za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznete. Iz sadja lahko naredite sok ali sladico. Manj svežo zelenjavo lahko uporabite za pripravo juhe.
  9. Hrano zamrznite: če pojeste samo majhno količino kruha, preostali kruh zamrznite. Odvečne obroke hrane zamrznite in jih uporabite takrat, ko boste preveč utrujeni, da bi kaj skuhali.
  10. Hrana za vrt: nekaj hrane bo še vedno končalo v odpadkih. Pripravite si posodo za kompost, kamor boste metali ostanke sadja in zelenjave. Čez nekaj mesecev boste imeli bogat in dragocen kompost za vaše rastline. Za kuhinjske odpadke je primeren kuhinjski kompostnik. Napolnite ga s kuhinjskimi odpadki, dodajte plast pospeševalnih mikrobov in počakajte, da fermentira. Tako narejen kompost lahko uporabite za hišne ali vrtne rastline.

V letu 2013 je Republika Slovenija v smislu preprečevanja tega, da bi živilo postalo odpadek, uvedla davčne olajšave za donacije humanitarnim organizacijam pri doniranju živil.

 

Z namenom, da bi bilo zavržene hrane, ki nastaja v celotni prehranski verigi: kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinci in potrošniki, čim manj na začetku verige, t.j. v primarni proizvodnji, bi bilo dobro kmetovalce pozvati k možnosti, da lahko svoje kmetijske pridelke in proizvode podarijo humanitarnim organizacijam.

 
Večina kmetov v Republiki Sloveniji je obdavčenih samo po katastrskem dohodku, torej opravljajo osnovno kmetijsko oziroma osnovno gozdarsko dejavnost, in nimajo možnosti uveljavljanja znižanja davčne osnove zaradi donacij.

 

Tudi tisti kmetje, ki ugotavljajo svoje dohodke na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ker so ob obvezni ali prostovoljni priglasitvi opravljanja dejavnosti priglasili takšen način ugotavljanja davčne osnove, ne morejo uveljavljati teh olajšav, saj so po predpostavki vsi odhodki in pripadajoče olajšave že upoštevani v okviru 70 odstotkov normiranih odhodkov.

 

Zavezanci, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, pa lahko uveljavljajo znižanje davčne osnove z olajšavo za donacije na podlagi 66. člena Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, 13/11-UPB7, 9/12 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 71/12 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/12, 94/12 in 52/13).

 
To velja ne glede na dejavnost, ki jo fizična oseba z dejavnostjo opravlja, torej tudi za zavezance - kmete, ki davčno osnovo iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljajo po dejanskih prihodkih in odhodkih v davčnem obračunu.

 
Podrobnejše pojasnilo je na spletni strani DURS.

 

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti. Poleg že določenih namenov, novela ZDDPO-2I, ki se je začela uporabljati od 1. 1. 2013 dalje, širi nabor navedenih namenov s splošnokoristnim namenom. V letu 2011 je bil sprejet Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11), ki med drugim določa, da prostovoljske organizacije zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo, v njih pa se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist. Z dodatnim namenom so zaobjeta zlasti področja, ki jih opredeljuje ta in na njegovi podlagi izdan pravilnik. To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju. Sem sodijo vse gospodarske družbe na področju živilstva in trgovci, ki donirajo živila zgoraj naštetim organizacijam.

 
Poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka lahko zavezanec uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU. Olajšave pa ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil. Zavezanec lahko za znesek olajšave za izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, in ki je zaradi prenizke davčne osnove tekočega davčnega obdobja ni koristil, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih.

Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove tudi za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu. Tudi uveljavljanje olajšave za donacije je mogoče največ do višine davčne osnove.
 

 
Dejstva:

  • V svetu vsako leto odvržemo več kot milijardo ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane.
  • V Evropi se približno 90 milijonov ton hrane vsako leto zavrže (kmetijski zavrženi odpadki in rib niso vključeni). Delež odpadne hrane je enak v industrializiranih državah in v državah v razvoju. V državah v razvoju se več kot 40 % izgub hrane zgodi po spravilu pridelka in med predelavo, v industrializiranih državah se več kot 40 % izgub pojavlja na drobno in na ravni potrošnikov.
  • V Sloveniji je v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali približno 82 kg odpadne hrane na prebivalca – veliko, a vendar skoraj 14% manj kot v letu 2010 (194.066 ton odpadne hrane). Med to odpadno hrano je bilo 77% mešane odpadne hrane (skoraj 129.000 ton), 19% odpadne hrane živalskega izvora (okrog 31.000 ton), 4% pa zelene odpadne hrane (nekaj več kot 7.400 ton).
  • Spletna anketa, na katero je odgovorilo 1200 ljudi, je pokazala, da večina Slovencev na dan zavrže približno četrt kilograma živil, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in zelenjava).
  • Preprečevanje nastajanja odpadne hrane je tako z etičnega kot okoljevarstvenega vidika prednostna naloga po hierarhiji ravnanja z odpadki. Cilj odlaganja biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov (kamor se ne uvršča samo odpadna hrana) je v skladu z Direktivo 1999/31/ES manj kot 35 odstotkov biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov glede na količino biološko razgradljivih sestavin, odloženih v letu 1995, kar pomeni do leta 2020 manjšo količino od 156.000 t/leto.
  • Daleč največji prispevek k neposrednemu zmanjševanju emisije toplogrednih plinov pri ravnanju s komunalnimi odpadki je zaradi zmanjševanja odlaganja bioloških razgradljivih odpadkov na odlagališčih.
  • Okoljski cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 je za najmanj 20 %.
  • Vir ARSO poročila: iz statističnih podatkov je razvidno, da je v letu 2011 nastalo 39.997 ton organskih kuhinjskih odpadkov s kl. št. odpadka 20 01 08. Vendar pa so v tem podatku pomije in nekaj hrane s pretečenim rokom. Lahko pa se hrana s pretečenim rokom skriva tudi v drugih šifrah odpadkov (npr. iz prehrambnih proizvodenj), zato RS nima neke natančne ocene o zavrženi hrani. Ocenjeno pa je, da je poleg ločeno zbrane frakcije kuhinjskih odpadkov, v snovnem toku mešanih komunalnih odpadkov še 16 % kuhinjskih odpadkov.
  • V intenzivnem kmetijstvu v splošnem porabijo veliko energije in vode za pridelavo živil, ki pa jih na koncu omenjeni, veliko prevelik, delež zavržemo. Poleg tega se pri razgradnji na odlagališčih večinski delež, približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin, pretvori v odlagališčni plin, manjši pa preide v izcedne vode. Nastaja predvsem okolju škodljiv metan, ki je toplogredni plin z velikim potencialom globalnega segrevanja (25 krat tako učinkovit kot CO2).
  • V septembru je bila izvedena raziskava javnega mnenja o varnosti hrane in prepoznavnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji, ki bo predstavljena na EFSA strokovnem srečanju 26. 11. 2013. V anketi so anketiranci (n = 700) odgovarjali tudi na vprašanja glede roka uporabnosti in zavržene hrane. Na vprašanje "Kaj najpogosteje storite z živili po pretečenem roku uporabnosti?" je 42 % anketiranih odgovorilo, da vsa živila po pretečenem roku uporabnosti zavržejo in le 3 % jih vsa živila porabi do roka uporabnosti.

 
Še nekaj zanimivosti:

  • Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim.
  • V zahodnem svetu večina odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev in gostinstva, velika količina zavržene hrane pa nastaja že v dobavni verigi zaradi težav z zaščito blaga med transportom.
  • Britanci vsako leto zavržejo 18 milijonov ton še povsem užitne hrane (WRAP) v letnem znesku 10 milijard funtov, hkrati pa 4 milijone ljudi nima možnosti zdravega prehranjevanja
  • Na Švedskem vsako gospodinjstvo povprečno zavrže 25 % pridelane hrane. V Italiji pridelajo vsako leto 20.290.767 ton odpadne hrane v okviru celotne oskrbovalne verige.
  • Danci letno zavržejo količino hrane, vredne 2,15 milijarde evrov. Povprečna danska družina z 2 odraslima osebama in 2 otrokoma letno zavrže za 1341 evrov hrane (danski Svet za kmetijstvo in hrano – 2010).
  • Po podatkih nedavno objavljene raziskave (Progresivno naraščanje odpadne hrane v Ameriki in njen vpliv na okolje, avtorji Kevin D. Hall, Juen Guo, Michael Dore, Carson C. Chow) gre zaradi zavržene hrane v nič več kot ena četrtina celotne porabe sveže vode in več kot 300 milijonov sodov olja na leto.