Skoči na vsebino

ODPADKI

Ob stopnji onesnaženja, podatkih o izkoriščenosti nekaterih naravnih virov, rasti prebivalstva in našem stilu življenja se zdi logično, da bo potrebno nekaj spremeniti, da bi lahko ohranili možnost preživetja prihodnjim generacijam.

 

Odgovor na to, kaj (gospodarstvo, politiko, način življenja,...) in kako spremeniti, pa ni preprost.

 

Veliko držav in organizacij se ukvarja s temi vprašanji, veliko idej je že predstavljenih, države pa si morajo vsaka zase poiskati pravi pristop in ukrepe v smeri krožnega gospodarstva, ki svojih virov ne izgublja.

 

Na ministrstvu smo za začetek pristopili k pripravi pregleda politik in praks učinkovite rabe virov, iz katerih izhajajo preliminarna priporočila za aktivnosti, ki bi jih bilo smiselno začeti izvajati prav pri nas, v Sloveniji.

 

Evropska komisija je  v začetku julija sprejela več predlogov, s katerimi želi Evropo preoblikovati v bolj krožno gospodarstvo in v državah članicah pospešiti recikliranje odpadkov. Z uresničitvijo novih ciljev glede odpadkov bi nastalo 580.000 novih delovnih mest, obenem pa bi Evropa postala konkurenčnejša, njene potrebe po dragih redkih virih pa bi se zmanjšale. Poleg tega bi z izvajanjem predlogov zmanjšali učinke na okolje in emisije toplogrednih plinov. Napredek pri doseganju cilja produktivnosti virov se bo spremljal v okviru evropskega semestra gospodarskega upravljanja. Ta cilj je treba obravnavati v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020. Okrepljene bodo raziskave in inovacije na področju krožnega gospodarstva (Horizont 2020). V naslednjih letih se bo nadalje razvijal okvir politike za spodbujanje krožnega gospodarstva. Informacije in dostop do dokumentov na tej spletni strani.

 

Odpadki so nedvoumno zelo pereč okoljski problem. Pri proizvodnji izdelkov, pa naj bo to plastenka, pločevinka ali avtomobil, se porabljajo naravni viri. V trenutku, ko tak izdelek za nas postane odpadek, in ga odvržemo, hkrati zavržemo določen(e) naravni(e) vir(e). To pa prispeva k okoljskemu »pritisku« na naš planet. Del odpadkov vsebuje tudi nevarne snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. 

 

Ko namreč izdelek postane odpadek, začne zanj veljati zakonodaja s področja ravnanja z odpadki. V Sloveniji na tem področju sledimo temeljnim evropskim usmeritvam. Slovenski in skupen evropski cilj je, da naj bi se količine nastalih odpadkov zmanjševale. Tisti odpadki, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače predelali. Količine odloženih odpadkov se morajo občutno zmanjšati. Odlagali naj bi se samo še tisti odpadki, za katere z vidika varstva okolja in zdravja ljudi ni mogoče zagotoviti bolj ustreznega ravnanja. Tega cilja se seveda ne da doseči čez noč, ampak postopoma, z nizom zakonodajnih in nezakonodajnih aktov.

  

Kontakt:

Ministrstvo za okolje in prostor
Sektor za odpadke
Dunajska cesta 47
1000 Ljubljana
tel. 01/478 7174
e-pošta: gp.mop(at)gov.si

 

Zakaj imajo odloženi odpadki negativen vpliv na okolje?

Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča. V Sloveniji je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih previsok. Ravno biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje. Biološko razgradljive sestavine odpadkov se v telesu odlagališča razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Večinski delež približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin se pretvori v odlagališčni plin, le majhen delež preide v izcedne vode. 

 

Pri primernih temperaturah in vlažnosti poteka razkroj organskih snovi relativno hitro, kar pomeni, da emisije plina izhajajo »le« okoli 20 do 30 let. V izcednih vodah iz odlagališč so predvsem biološko težko razgradljive snovi in dušikove spojine prisotne tudi 100 do 200 let. Iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, se v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika, sprosti od 120 m3 do180 m3 deponijskega plina. Deponijski plin pa je pretežno sestavljen iz 60% metana (CH4) in 40% ogljikovega dioksida (CO2) (Lechner et al, 2004). Okolju škodljiv je predvsem metan, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagališča so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu. Zavedati se je treba, da je problematika izcednih vod, ki uhajajo z odlagališča predvsem lokalen problem, medtem ko so emisije deponijskega plina lokalen, regionalen in globalen problem.  

 

Odpadek je vir surovin

Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin (in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti), zato morajo države članice sprejeti ukrepe, da se odpadki v čim večji meri ponovno uporabijo.

 
Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni  vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer:

 

1. preprečevanje nastajanja odpadkov,
2. priprava odpadkov za ponovno uporabo,
3. recikliranje,
4. druga predelava (npr. energetska predelava),
5. odstranjevanje.

 

 

 

 

 

 

 

Sistemske in razvojne naloge na področju ravnanja z odpadki, se nanašajo na: Več...

 

 

Ravnanje z odpadki

  • Trajnostno ravnanje z viri

Trajnostno ravnanje z materiali prinaša nov pogled na izdelek: izdelek ni nekaj, kar kupec kupi v trajno last, temveč z nakupom postane zgolj njegov uporabnik in ga po uporabi vrne proizvajalcu (le-ta pa mora poskrbeti, da se materiali v vrnjenem izdelku ponovno uporabijo). Povečanje trajnostne uporabe materialov prispeva k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje z upoštevanjem ekonomske učinkovitosti in socialnih vidikov. Trajnostna uporaba materialov temelji na načelu življenjskega kroga, vsebuje pa še naslednja načela: trajnostno izkoriščanje, eko-dizajn, eko-učinkovito proizvodnjo, trajnostno potrošnjo in trajnostno ravnanje z odpadki.

 

Poročanje o izvajanju obveznih občinskih gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki

Morebitna vprašanja lahko postavite na spletnem forumu, ki je vzpostavljen v aplikaciji na www.ijsvo.si.

  

Ali ste vedeli da ...

  • se nekateri papirnati izdelki, ki niso primerni za recikliranje (kot so robčki, prtički in kartoni za jajca), lahko dodajo kompostu? Njihova vlakna bodo zračila kompost in pomagala mikroorganizmom, ki spodbujajo razkroj.
     
  • je kupovanje izdelkov iz recikliranega materiala trajnostno. Kdo pa naj kupi vse izdelke, narejene iz stvari, ki jih mečeš v smetnjake za recikliranje? Skleni krog!
     
  • Ustrezno napolnjene pnevmatike zmanjšajo njihovo obrabo in podaljšajo njihovo življenjsko dobo, s čimer boste prihranil denar. Tako se bo rešilo tudi nekaj dragocenih surovin: za proizvodnjo nove pnevmatike se porabi 27 litrov surove nafte. Premalo napolnjene pnevmatike povečujejo tudi porabo goriva do 10 %. Pnevmatike preverite najmanj enkrat na mesec. To vzame samo nekaj minut.
     
  • biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje, ker se iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, sprosti od 120 m3 do 180 m3 deponijskega plina, ki je pretežno sestavljen iz 60% metana (CH4) in 40% ogljikovega dioksida (CO2);
     
  • predvsem metan močno obremenjuje okolje, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2;
     
  • so emisije CO2 /prebivalca/leto za:
    prehrano 1500 kg
    storitvene dejavnosti 1400 kg
    obleko 200 kg
    pohištvo, igrače 85 kg
     
  • so emisije CO2 na kg živila vsote toplogrednih plinov, ki nastanejo dokler ne pridejo v prodajo:
    maslo 23,8 kg
    goveje meso 13,3 kg
    sir 8,5 kg
    skuta 1,95 kg
    sladkor 1,5 kg
    globoko zamrznjena pizza 1,25 kg
    kruh 0,75 kg
    presna zelenjava 0,15 kg.
     
  • v Angliji povprečna družina zavrže za okoli 500€ še uporabnih živil na leto!