Skoči na vsebino

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

/

Za katere hišne živali veljajo določila Uredbe 1143/2014/EU?

Na seznamu Unije (2016/1141) so naslednje živali, ki jih imajo ljudje vsaj občasno kot hiše živali:

  • marmornati škarjar Procambarus fallax f. virginalis
  • močvirski škarjar Procambarus clarkii
  • vse podvrste popisane sklednice Trachemys scripta (rdečevratka, rumenovratka, Tenessejeva sklednica) ali križanci.
  • rakun Procyon lotor
  • južnoameriški koati Nasua nasua
  • sibirski burunduk Tamias sibiricus
  • siva veverica Sciurus carolinensis
  • lisičja veverica Sciurus niger
  • Pallasova veverica lepotka Callosciurus erythraeus
  • mali azijski mungo Herpestes javanicus.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali lahko obdržim mojega hišnega ljubljenčka?

Da, žival lahko obdržite do izteka življenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • ste nekomercialni lastnik,
  • žival ste imeli že pred 3. avgustom 2016 ali pa ste jo kadarkoli dobili v dar od prejšnjega lastnika, oziroma ste živali kupili v prehodnem obdobju od 3. 8. 2016 do 2. 8. 2017.
  • žival je zaprta v prostoru, iz katerega je onemogočen pobeg. Če imate na primer želve v ribniku na prostem, ga morate ograditi z gladko ograjo, ki mora biti visoka vsaj 40 cm in tudi 50 cm vkopana v tla. Če pa se ribnik nahaja v poplavnem območju, morate živali preseliti v zaprt prostor, ker z ograjo v primeru poplave ne morete preprečiti pobega. Če imate v ribniku tujerodne rake, ki so na seznamu Unije, jih morate preseliti v zaprt prostor, saj pobega iz ribnika niti z ograjo ni mogoče zanesljivo preprečiti.
  • živali preprečite razmnoževanje (ločitev samcev in samic, sterilizacija ali uničenje jajc).

Za posedovanje ne potrebujete dovoljenja.
Žival je dovoljeno prevažati le do veterinarja, do novega lastnika ali na novo lokacijo, če se preselite. V času prevoza je treba zagotoviti vse ukrepe, da žival ne pobegne.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Kaj lahko naredim, če živali ne morem zagotoviti ustreznega prostora ali je ne želim več imeti?

Živali ne smete spustiti v naravo, saj je to v Uredbi 1143/2014/EU izrecno prepovedano. Lahko jo podarite osebi, ki izpolnjuje pogoje za posedovanje. Če to ni mogoče, se pri pooblaščenem veterinarju dogovorite za evtanazijo.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Do kdaj še lahko kupim živali, ki so na seznamu Unije?

Nekomercialni lastniki lahko kupijo živali iz zalog trgovcev v prehodnem obdobju, ki se izteče 2. 8. 2017. Lastniki morajo izpolniti vse pogoje za posedovanje (zadrževanje v zaprtem prostoru, onemogočeno razmnoževanje).

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Na vrtu imam posajeno tujerodno rastlino, ki je na seznamu Unije. Ali jo moram odstraniti?

Da, invazivnih tujerodnih rastlin, ki so na seznamu Unije, ni več dovoljeno posedovati ali jih gojiti, saj Uredba 1143/2014/EU predvideva izjeme le za lastnike živali, ne pa tudi za lastnike rastlin. Razlog je v tem, da se rastline razmnožujejo tudi vegetativno (nespolno), česar ne moremo preprečiti. Namen Uredbe 1143/2014/EU je, da se te invazivne rastline postopoma povsem umakne s trga. Stroga določila pa veljajo tudi za zasebne lastnike, saj bi sicer med vrtičkarji lahko potekala zasebna izmenjava semen in delov rastlin in tako ne bi mogli zagotoviti popolnega umika invazivnih rastlin s trga.

Pri odstranitvi bodite previdni, da rastlin ne razširite v okolje. Semen in delov, ki so sposobni razmnoževanja ne odlagajte neposredno na domači kompost, temveč jih prej bodisi potopite v vodo ali pa izpostavite močnemu soncu, da se viabilni deli uničijo. Šele nato jih lahko odložite na domači kompost. Druga možnost je, da jih oddate v pooblaščeni obrat za predelavo v sežig ali kompostiranje na višjih temperaturah.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali lahko še kupim tujerodno rastlino, ki je na seznamu Unije ali jo dobim v dar?

Ne, Uredba 1143/2014/EU za posedovanje tujerodnih rastlin, ki so na seznamu Unije, ne predvideva nobenih izjem, zato jih je od dneva začetka veljavnosti Izvedbene uredbe 2016/1141/EU v veljavo prepovedano posedovati, tako na vrtu kot tudi v zaprtih prostorih (npr. v akvariju).

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali trgovci s hišnimi živalmi ter vodnimi in kopenskimi rastlinami še lahko prodajamo živali, ki so na seznamu Unije?

Da, vendar le živali iz zalog, ki so bile pridobljene ali naročene pri dobavitelju pred začetkom veljavnosti seznama Unije (najkasneje do 2. 8. 2016). Te živali lahko prodajate nekomercialnim lastnikom še 12 mesecev po uveljavitvi seznama Unije, to je do 2. 8. 2017.  Trgovec  lahko drugi pravni osebi proda živali s seznama še 24 mesecev po njegovi uveljavitvi, vendar le če je slednja za to predhodno pridobila ustrezno dovoljenje po 8. členu oziroma 9. členu Uredbe 1143/2014/EU.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali morajo lastniki, ki kupijo žival v prehodnem obdobju, pridobiti dovoljenje?

Ne, dovoljenje ni potrebno. Lastnik je dolžan zagotoviti zaprt prostor, iz katere žival ne more pobegniti in preprečiti razmnoževanje. Trgovcem svetujemo, da v okviru obveščanja kupcev skladno s Pravilnikom o hišnih živalih, dajo tudi jasne napotke, kakšne ukrepe naj sprejmejo novi lastniki živali, da bodo zadostili tem pogojem. Svetujejo naj jim tudi, da shranijo račun o nakupu živali, s katerim bodo, če bo to potrebno, dokazovali datum nakupa.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Pod kakšnimi pogoji lahko pravne osebe dobijo dovoljenje za odstopanje od prepovedi posedovanja vrst in jih kupijo od trgovin?

Dovoljenje lahko dobijo, če izkažejo, da:

  • na teh vrstah opravljajo raziskave ali
  • za te vrste zagotavljajo ohranjanje ex-situ ali
  • imajo znanstveno proizvodnjo z namenom poznejše uporabe v zdravstvene namene.

V postopku pridobitve dovoljenja morajo izkazati, da izpolnjujejo vse pogoje, ki so navedeni v 8. ali 9. členu Uredbe 1143/2014/EU.  Nacionalni predpisi, ki bodo podrobneje določali postopke pridobitve dovoljenj, so v pripravi.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali trgovci še lahko prodajamo tujerodne rastline, ki so na seznamu Unije?

Uredba 1143/2014/EU v prehodnih določbah dovoljuje prodajo ali predajo živih osebkov nekomercialnim uporabnikom še eno leto po uvrstitvi vrste na seznam Unije, a le pod pogojem, da so ti osebki zaprti in se prevažajo do zaprtega sistema ter so uvedeni vsi ustrezni ukrepi za zagotovitev, da razmnoževanje ali pobeg nista mogoča. Teh pogojev za rastline iz obstoječega seznama Unije ni mogoče izpolniti, saj ne moremo preprečiti vegetativnega razmnoževanja. Za tujerodne rastline, ki se gojijo kot zunanje okrasne rastline, tudi ne moremo izpolniti pogoja zadrževanja v zaprtem sistemu, saj se vrt ne smatra kot zaprt sistem. Uredba 1143/2014/EU tudi ne omogoča izjem za nekomercialne lastnike za posedovanje rastlin, ki so pridobljene v prehodnem enoletnem obdobju, temveč je to dovoljeno le za živali.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali lahko živalski vrt še naprej poseduje živali iz seznama Unije?

Da, živali, ki ste jih pridobili pred uveljavitvijo seznama Unije, lahko ostanejo v živalskem vrtu do izteka življenja, vendar je živali treba:

  • namestiti prostor, iz katerega žival ne more pobegniti. Na primer, če so živali v ribnikih, je treba te ograditi z ogrado, ki preprečuje pobeg oziroma jih prestaviti v zaprt sistem.
  • preprečiti razmnoževanje, razen če živalski vrt pridobi dovoljenje za odstopanje v skladu z 8. členom Uredbe 1143/2014/EU.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali morajo živalski in botanični vrtovi odstraniti rastline s seznama Unije?

Da, tako kot zasebni lastniki tudi pravni subjekti rastlin, ki so na seznamu Unije, ne smejo več posedovati in jih gojiti, saj za posedovanje rastlin niso predvidene izjeme. Izjemoma je posedovanje lahko dovoljeno, če države članice to predvidijo v načrtih za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst v  skladu z Uredbo 1143/2014/EU. 


Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Ali lahko živalski in botanični vrtovi sprejmejo tujerodne živali, ki jih želijo nekomercialni lastniki oddati?

Zaenkrat ne. To bo mogoče le, če bo tako določeno v nacionalnih ukrepih za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst, ki jih morajo države pripraviti do februarja 2018.

Zavod Symbiosis

Category: invazivne vrste
Na bližnjem zemljišču smo opazili rasti ambrozijo. Ne vemo, komu zemljišče pripada, vendar imetniki zemljišč ne ukrepajo proti njenemu razraščanju. Na koga se lahko obrnemo?

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov povezanih z ambrozijo izvaja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin, ki je del Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetniki zemljišč niso ukrepali, lahko oddate pri njih.
 

Category: invazivne vrste
Zakaj z redno košnjo zelenice enoletne suholetnice ne morem odstraniti?

Za enoletnice je značilno, da spomladi vzkalijo iz semen, nato zrastejo in razvijejo cvetove, v katerih nastanejo semena. Po razvoju semen celotna rastlina propade, ostanejo le semena, ki preživijo za rast neugodne razmere (npr. zimo). Naslednje leto se proces ponovi. Ker enoletna rastlina raste le kratek čas in je za preživetje vrste pomemben predvsem razvoj semen, te rastline navadno nimajo obsežnega koreninskega sistema, ne oblikujejo gomoljev, čebulic ali drugih založnih organov. 
 
Čeprav njeno ime pravi, da je enoletna suholetnica enoletna rastlina, v resnici lahko živi tudi več let in ima nekaj lastnosti, ki za enoletnice ne veljajo. Če bi tipične enoletnice redno kosili in jim s tem preprečili cvetenje in nastanek semen, bi jih lahko z zelenice sčasoma odstranili (razen, če bi semena prihajala na zelenico s sosednjih parcel). Enoletna suholetnica pa po košnji začne na dnu stebla poganjati bogato olistane stranske poganjke in rastlina se tako obnovi. Ti stranski poganjki lahko tudi zacvetijo, če jih seveda prej ne pokosimo. Če rastlino redno kosimo, sicer ne bo cvetela, bo pa izdelovala nove pritlične liste ter razvila bogat in razvejan koreninski sistem, kar tudi ni tipično za enoletnice. V tej obliki lahko enoletna suholetnica preživi redno košnjo in tudi prezimi. Zato je najučinkovitejša metoda za zatiranje enoletne suholetnice odstranjevanje celih rastlin (s koreninami vred). Problem je, ker je enoletna suholetnica pri nas zelo pogosta vrsta. Vsaka cvetoča rastlina razvije na tisoče semen, ki z vetrom potujejo zelo daleč. Zato se nam bodo na zelenici kljub skrbnemu odstranjevanju lahko vedno znova zasejale nove rastline, potomke enoletnih suholetnic iz bližnje in daljne okolice.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?

V vrtnarijah sta najpogosteje naprodaj kanadska in orjaška zlata rozga (Solidago canadensis in S. gigantea). Obe vrsti sta invazivni. Lahko se pojavljata tudi pod drugimi imeni, zato je morda smiselno vprašati, ali gre za severnoameriške vrste. Če je odgovor pritrdilen, odsvetujemo nakup. 
 
V nekaterih vrtnarijah pa prodajajo tudi našo domačo vrsto imenovano navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), ki ni invazivna.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Katere dele odstranjenih invazivk lahko kompostiram?

Proces kompostiranja posnema dogajanje v naravi (npr. na gozdnih tleh), kjer mikroorganizmi razgrajujejo odpadli odmrli rastlinski material in ga počasi predelujejo v humus. V tem procesu najhitreje propadejo nežni rastlinski deli, kot so listi, drobna stebla, koreninice, cvetni listi, mehki plodovi... 
 
Tak razpad v tleh pa morajo preživeti rastlinski deli, ki naj bi poskrbeli za rast nove generacije rastlin v novi sezoni. To so semena, koščki korenik, gomolji, čebulice in podobno. Ti deli rastlin so s pomočjo trdnih ovojnic ali drugih zaščitnih plasti zavarovani pred razgradnjo. Iz njih v primernih razmerah poženejo nove rastline. 
 
Zato moramo pri kompostiranju paziti, da na kompost ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Torej na kompost ne odlagamo:

odcvetelih in cvetočih rastlin zlate rozge, enoletne suholetnce, aster, pelinolistne ambrozije, davidove budleje, žlezave nedotike..., ker vsebujejo semena
podzemnih delov japonskega dresnika, zlate rozge, aster, rudbekije, topinamburja..., ker gre za korenike iz katerih lahko zraste nova rastlina,
stebel japonskega dresnika in vej amerikanskega javora,... ker imajo veliko sposobnost ukoreninjanja.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Ali je bolje izruvati ali pokositi enoletne invazivke (ambrozija, enoletna suholetnica)?

Za enoletnice je značilno, da spomladi vzkalijo iz semen, nato zrastejo in razvijejo cvetove, v katerih nastanejo semena. Po razvoju semen celotna rastlina propade, ostanejo le semena, ki preživijo za rast neugodne razmere (npr. zimo). Naslednje leto se proces ponovi. Torej je treba pri odstranjevanju enoletnih invazivk preprečiti, da bi razvile semena, pa se jih teoretično lahko znebimo. To lahko dosežemo tudi z redno košnjo. Seveda obstajajo izjeme (glej odgovor na vprašanje Zakaj z redno košnjo zelenice enoletne suholetnice ne morem odstraniti?). Problem košnje je tudi ta, da moramo kositi dovolj pogosto, da ne zacvetijo stranski poganjki, ki zrastejo iz dna stebla pokošenih rastlin. To se lahko zgodi precej hitro (v nekaj tednih).
 
Učinkoviteje je, če enoletne invazivke izruvamo, saj s tem odstranimo cele restline in obnovitev ni možna. Problem je, ker je to časovno zelo potraten način odstranjevanja. Odstranjevanje s puljenjem rastlin je zato smiselno, ko površine, porasle z enoletnimi invazivkami, niso prevelike in lahko delo opravimo temeljito in natančno. Če bomo postopek ponovili večkrat in s tem odstranili tudi tiste rastline, ki vzkalijo iz semen, ki so še prisotna v tleh, lahko invazivke s puljenjem z določenega območja popolnoma odstranimo. Seveda iz okolice na to območje ne smejo priti nova semena.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Kako dolgo in kako pogosto moram kositi japonski dresnik, da se ga znebim?

Velike sestoje dresnika lahko z redno košnjo le omejimo, na žalost pa se jih s košnjo praktično ne da izkoreniniti. Če gre za posamezne manjše rastline dresnika, lahko košnjo kombiniramo z izkopavanjem podzemnih delov, in tako povečamo možnost za uspeh (glej odgovor na vprašanje: Kako odstraniti japonski dresnik brez uporabe strupenih herbicidov).
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Kako odstraniti japonski dresnik brez uporabe strupenih herbicidov?

Mehansko odstranjevanje dresnika (rezanje nadzemnih poganjkov in izkopavanje rastlin) je lahko uspešno, dokler so rastline mlade in še ne tvorijo večjega strnjenega sestoja. V tej fazi je lahko uspešna tudi paša (glej odgovor na vprašanje Ali lahko nadzorujemo japonski dresnik s pašo?). Pri večjih rastlinah bi teoretično lahko dresnik izkoreninili z izkopavanjem rastlin in nato rednim odstranjevanjem vseh poganjkov, ki zrastejo – skupaj s podzemnimi deli. Na ta način bi sčasoma izčrpali zaloge organskih snovi v podzemnih delih dresnika in s tem preprečili rast novih nadzemnih poganjkov. Rastline namreč zaloge organskih snovi, ki jih rabijo za rast in jih shranijo v založnih organih, izdelujejo v procesu fotosinteze v listih. Če listov rastlina dlje časa ne more razviti (ker poganjke odstranimo takoj, ko pogledajo nad zemljo), ji zaloge zmanjka. Pri večjih rastlinah dresnika, ki imajo res obsežen sistem korenik, to lahko traja več let. Pomembno je, da po navideznem začetnem neuspehu, ne obupamo.
 
Ena izmed mehanskih metod, ki se tudi uporablja pri zatiranju invazivk, je zastiranje rastlin s črno folijo, ki prepreči dostop svetlobe do zelenih delov rastlin. S to metodo je smiselno poskusiti pri manjših sestojih dresnika, ki jih najprej pokosimo, odstranimo nadzemne dele in nato celotno površino prekrijemo s folijo. Teoretično bi bila metoda lahko uspešna, če bi površina ostala pokrita več sezon. 
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Ali lahko poganjke dresnika kako uporabim?

Mlade poganjke dresnika ponekod uporabljajo kot nadomestek rabarbare, saj imajo podoben kiselkast okus. Iz mladih poganjkov izdelujejo marmelade, kompote, peciva, napitke in jih kuhajo podobno kot šparglje. Japonci jih jedo celo surove.
 
Dresnika za prehrano seveda ne nabiramo ob cestah ali na drugih onesnaženih mestih. 
 
Posušeni poganjki dresnika, ki jih naberemo, ko dresnik jeseni odvrže liste, so lahko uporabni v dekorativne namene, če potrebujemo enakomerno debele lahke palice, ki spominjajo na bambus.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

 


Slika 1: Uporaba posušenih stebel dresnika za novoletno dekoracijo v Vrtcu Šentvid, enota Mravljinček, 2009
(foto: S. Strgulc Krajšek)

Category: invazivne vrste
Kam naj odložim odrezane in izkopane rastline dresnika, da se ne bi ponovno zakoreninile?

Dresnik ima izredno sposobnost obnavljanja, saj lahko že iz enega grama korenike (to ustreza približno 1 cm tanke korenike) zraste nova rastlina. Uspešno se ukoreninjajo tudi odrezani nadzemni poganjki, če imajo na voljo dovolj vlage. Zato je pomembno, da vse odrezane in izkopane dele dresnika posušite in zažgete, saj bi odlaganje korenik ali stebel v naravo ali na kompost lahko pripeljalo do rasti novih rastlin dresnika. Problematično je lahko tudi odlaganje delov dresnika v zabojnike za organske odpadke. Po informacijah predelovalca teh odpadkov bi namreč semena in koščki starejših korenik dresnika lahko preživeli postopek kompostiranja in bi pri uporabi tako pridelanega komposta povzročili rast novih rastlin dresnika. Če zažiganje na vrtu ni možno, priporočamo, da odstranjene dele rastlin spravite v vreče in odvržete med mešane odpadke. 
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Ali lahko nadzorujemo japonski dresnik s pašo?

Leta 2000 so češki raziskovalci objavili članek z rezultati raziskave o vplivu paše na rast dresnika. Ugotovili so, da paša koz in ovc zelo omeji rast dresnika. Poudariti pa je treba, da so raziskovali vpliv paše na rast mladih rastlin dresnika, ki so se razvile iz koščkov korenik, ki so jih raziskovalci posadili na testne površine. Torej te rastline še niso razvile obsežnega sistema korenik, ki je vir hitro rastočih novih poganjkov. Rezultati nam torej povedo, da lahko redna košnja in paša omejita rast dresnika na mestih, kjer dresnik še nima oblikovanih strnjenih sestojev. Znani so tudi podatki o vplivu paše ovc na večje sestoje, vendar je treba pred pašo nujno odstraniti stara posušena stebla dresnika, ker so ta zelo ostra in se lahko živali na njih porežejo. Ovce v tem primeru omejujejo rast dresnika, ga pa ne uničijo popolnoma. Dresnik po prenehanju paše ponovno požene.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
S sosednje parcele se pod zemljo širi japonski dresnik. Kaj naj naredim?

Japonski dresnik ima pod zemljo obsežen sistem korenik. Iz njih izraščajo stranski podzemni poganjki, ki lahko rastejo precej hitro. S temi poganjki se rastlina širi pod zemljo, nato pa iz njih požene nadzemne poganjke, ki lahko zrastejo na površino več deset centimetrov stran od matične/osnovne rastline. Ker lahko korenike segajo zelo globoko, za dresnik niso ovire niti betonske ograje z globokimi temelji. 
 
Redno odstranjevanje nadzemnih poganjkov, ki zrastejo na vaši parceli, le na videz rešuje situacijo, saj je največji del rastline pod zemljo in iz teh podzemnih delov bodo rastli vedno novi poganjki. Edina možnost, ki lahko reši problem, je odstranitev dresnika na sosednji parceli. Odstranjevanje dresnika je dolgotrajen proces. Najmanj truda zahteva odstranitev, ko imamo zgolj posamezne rastline. Posamične manjše rastline lahko odstranite z rednim odstranjevanjem vseh nadzemnih poganjkov in izkopavanjem podzemnih delov.Če gre za večji sestoj dresnika, je stanje precej brezupno, saj je taka rastlina zaradi bogato razvejanega sistema olesenelih korenik, ki lahko segajo tudi 2 metra globoko, praktično neuničljiva. Tudi če izkopljemo večino rastline, kar lahko pomeni obsežen poseg z izkopavanjem ogromne količine materiala, lahko dresnik ponovno zraste iz vsakega zelo majhnega koščka korenike, ki ostane v zemlji. Zadošča lahko že 1 cm korenike. 
 
Odstranjevanje je treba ponavljati vedno, ko zraste nov poganjek, in navadno več let zapored. 
 
Pomembno je, da vse odrezane in izkopane dele dresnika odstranite v celoti in preprečite njihovo nadaljnjo rast (glej odgovor na vprašanje Kam naj odložim odrezane in izkopane rastline dresnika, da se ne bi ponovno zakoreninile?). 
 
K uspehu lahko delno pripomore, če poleg mehanskega odstranjevanja uporabite herbicid (glifosat), ki ga je treba nanašati s čopičem na odrezane poganjke ali ga razredčenega z vodo (v razmerju 1:1) vbrizgati v votla stebla pri dnu poganjkov. Pred uporabo herbicidov se pozanimajte o varnem ravnanju z njimi.
 
dr. Simona Strgulc Krajšek

Category: invazivne vrste
Kako bodo podnebne spremembe vplivale na širjenje invazivk?

Postopno višanje temperatur bo povzročilo, da se bodo tudi rastlinske vrste temu prilagodile s svojo razširjenostjo. Zaradi daljših poletnih suš in visokih temperatur bodo izumirale populacije na toplejših območjih današnje razširjenosti vrste, hkrati pa se bodo lahko razmahnile populacije iste vrste na hladnejšem robu razširjenosti, kjer so danes dolge zime in pogostnost zmrzali omejujoči dejavnik. Na ta način bo prihajalo do postopne selitve rastlinstva, pri takih selitvah pa bodo najuspešnejše tiste vrste, ki se že zdaj zelo uspešno širijo in izpodrivajo druge vrste (so konkurenčno močne), prav to pa velja za invazivne vrste. Konkretno v Sloveniji lahko pričakujemo, da se bo na primer japonsko kosteničje (Lonicera japonica) začelo širiti tudi v notranjosti, pajesen (Ailanthus altissima) se bo v notranjosti Slovenije iz urbanega okolja razširil v naravo, vodna solata (Pistia stratiotes), ki ji zdaj omogočajo prezimljanje topli izviri v mrtvici Prilipe, pa se bo razširila vzdolž Save proti Hrvaški in Srbiji.
 
Ena od posledic podnebnih sprememb je tudi večja pogostnost katastrofičnih vremenskih pojavov (plazovi, poplave, vetrolomi...), ki za seboj pustijo razdejanje tudi v naravi. Taka odprta rastišča pa ponovno lahko hitro naselijo prav invazivke, ki imajo zelo učinkovite načine širjenja.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?

Po definiciji so pleveli tiste vrste, ki se spontano, ne da bi jih sadili ali sejali, pojavljajo na obdelovalnih površinah (vrtovi, njive). Številni med njimi se v naravi ne obdržijo. Če že zanese kako njihovo seme v naravo, se na ta način razvita populacija plevela pojavlja le prehodno. Glavni problem pleveli torej povzročajo na njivah in vrtovih.
 
Invazivne vrste se množično pojavljajo in širijo v naravi, torej tudi zunaj obdelovalnih površin. Tam povzročajo največjo škodo na biodiverziteti naravnih rastlinskih združb. Razširjajo se na velikih površinah in tudi na območjih, na katerih uporaba klasičnih tehnik odstranjevanja, ki se jih uporablja za plevele ni mogoča (npr. neprimernost uporabe herbicidov ob vodah) ali ni smiselna (razmerje med stroškom odstranjevanja in uspehom je preveliko). Tako je skorajda edina možna pot zmanjševanja njihove prisotnosti in negativnih vplivov preprečevanje širjenja s preprečevanjem razraščanja ali zasajanja na nove površine, v zelo zgodnjih fazah širjenja pa odločni ukrepi odstranjevanja. 
 
Nekaj vrst je hkrati plevelov in invazivk, npr. žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) in dresnik (Fallopia japonica agg.).
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
V živi meji so se mi se mi pojavili češmin, mahonija in nekaj vrst javorja. Ali gre za invazivne vrste?

Žive meje so pogosto »odskočne deske« za invazivne vrste, ki se najprej nekaj let ali desetletij uspešno razvijajo v podrasti živih mej, postopno pa se kateri od njih lahko uspe od tam preseliti tudi na gozdi rob. Sâmo pojavljanje drugih vrst grmov in dreves v živi meji ne pomeni nujno, da so to invazivne vrste. Tja jih najpogosteje zanesejo ptice ali pa se plodovi ali semena, ki jih razširja veter, ob živi meji kot oviri ustavijo. Več kot je takih vrst, večja je verjetnost, da bo kateri od njih uspelo tudi širjenje v naravo. Tako se je skoraj gotovo zgodilo z japonskim thunbergovim češminom (Berberis thunbergii), ki je postal invaziven v Mostecu, prav tako je bilo že opaženo širjenje mahonije (Mahonia aquifolium) iz nasadov na gozdne robove, med javori pa je invazivna vrsta amerikanski javor (Acer negundo), ki ga prepoznamo po pernato sestavljenih listih. Poleg njega se v podrasti živih mej pogosto pojavljajo tudi samonikle vrste javorov, ki niso problematične.
 
V vsakem primeru je druge vrste grmov ali dreves bolje čimprej odstraniti iz podrasti živih mej.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Ali je problem, če imam na vrtu sredi mesta nasajene astre?

Izraz »astra« se uporablja za številne različne vrste in celo rodove iz družine košarnic. Med vsemi temi vrstami je le malo takih, ki so se doslej pokazale za invazivne. V glavnem gre za pozno cvetoče (september, oktober) zelnate trajnice z močno razraslim steblom in številnimi različno obarvanimi koški. Večinoma so beli, rožnati ali vijolični. Le nekatere med njimi so dejansko invazivne. Najpogosteje pobegne z vrtov drobnocvetna nebina (Aster parviflorus), ki ima koške večinoma bele in velike okoli 2 cm. Razlikovanje med vrstami je težavno. Če opazite, da semena na vrtu gojenih aster kje v bližini kalijo, jih nemudoma odstranite z vrta. Prav tako ne nasajajte na vrt aster, ki jih najdete kje v naravi, saj so očitno invazivne.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Katere invazivne tujerodne vrste so škodljive tudi za človeka?

Vse invazivne tujerodne vrste so škodljive za naravo, mnoge med njimi povzročajo velike stroške (pleveli v kmetijstvu in vrtnarstvu, povečana erozija bregov vodotokov, poškodovanje tlakov in zgradb...), neposredno grožnjo človeku pa predstavljajo le nekatere. Najbolj znana med njimi je žvrklja (pelinolistna ambrozija, Ambrosia artemisiifolia) z močno alergenim pelodom. Alergeni pelod imajo tudi amerikanski javor (Acer negundo) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Zdravju lahko škoduje tudi pajesen (Ailanthus altissima), ki lahko povzroča vnetje srčne mišice, in orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum), ki povzroča kontaktne alergije in poškodbe kože zaradi fototoksičnih snovi v sebi. Podobne poškodbe povzroča tudi kloščevec (Ricinus communis), potencialna invazivka, ki se jo neredko goji po vrtovih. V celoti strupena zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline, še posebej njene jagode, je tudi peterolistna vinika (Parthenocyssus quinquefolia).
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Pajesen bi rad nadomestil z neinvazivno vrsto s podobnimi lastnostmi. Kaj predlagate?

Če bi na mestu, na katerem je prej rasel pajesen, želeli posaditi neko podobno drevo, se je treba najprej vprašati, v katerih lastnostih naj bi bilo podobno. Čisto enakega, vendar nenevarnega drevesa namreč ni, obstaja pa na desetine drugih dreves in na stotine njihovih različkov, med katerimi bi zanesljivo lahko našli kaj primernega. Seveda je pomembno, da namesto pajesena ne vnesete kake druge invazivke, na primer octovca (Rhus typhina) ali robinje (Robinia pseudacacia). Z jasnim naborom želenih lastnosti drevesa se je najbolje oglasiti v kaki drevesnici, jim razložiti, da želite zamenjati invazivno vrsto in vprašati za njihov nasvet. Nekaj predlogov v zvezi s tem lahko najdete tudi tu.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Zakaj okoli požaganega octovca, pajesena in robinije vedno zrastejo mlade rastline?

Številne uspešne invazivne trajnice imajo sposobnost, da iz razraslega podzemnega dela, ki ga tvorijo korenine in korenike (preobražena podzemna stebla), poganjajo nadzemne poganjke. To niso enoletni sejanci, ki bi se razvili iz odvrženih semen, temveč močni koreninski poganjki, ki so dobro ukoreninjeni in jih zato z ruvanjem ne moremo odstraniti. Še posebej množično se taki poganjki lahko pojavijo po odstranitvi glavnega nadzemnega poganjka. S tem se namreč odstrani zasenčenost, odstrani se vir nekaterih snovi, ki so pred tem zavirale razvoj rastlin iste vrste in drugih vrst pod krošnjo, spremeni pa se tudi dotok rastlinskih hormonov v speče koreninske brste, zaradi katerih do razvoja pred tem ni prišlo.
 
Če smo se odločili, da se nadležne lesne rastline znebimo z žaganjem, se moramo enako odločno spopadati tudi s temi koreninskimi poganjki, ki jih moramo odstranjevati preden razvijejo liste. To žal lahko traja tudi več let.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Koliko ambrozije je že zdravju nevarne?

Zdravju nevarna je lahko že ena sama rastlina ambrozije (žvrklje), saj v času cvetenja razvije na tisoče moških cvetov združenih v koške v klasastih socvetjih na koncu poganjkov. Vsak od teh cvetov ustvari na tisoče pelodnih zrn, ki se širijo z vetrom. Skupaj torej ena rastlina ustvari na milijone pelodnih zrn. Če po naključju na žvrkljo alergična oseba vdihne zrak, v katerega se je hkrati iztreslo veliko peloda (npr. ob delu na vrtu, ob dotiku cvetoče rastline, ali pa ob poskusu puljenja, ob hoji skozi sestoj žvrklje, ob okopavanju, tudi če pride pelod le v stik s sluznicami...), je reakcija lahko huda in takojšnja. Za alergično reakcijo namreč zadošča že koncentracija 20 pelodnih zrn na kubični meter zraka (več na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje). 
 
Navadno sicer ena sama rastlina ne povzroča težav, a žvrklja se lahko na zapuščenih površinah hitro razrase in je potem količina proizvedenega peloda tolikšna, da povzročajo težave tudi desetine metrov oddaljenim alergikom, saj se pelod širi z vetrom. 
 
Stik z rastlino žvrklje pred cvetenjem ni nevaren, pri odstranjevanju pa priporočamo zaščito z rokavicami, saj pri občutljivih ljudeh lahko tudi stik z rastlino draži kožo.
 
dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?

Ena košnja ne zadošča. Ambrozija (žvrklja) je enoletnica, ki kali razmeroma pozno spomladi in jo šele zgodaj poleti prepoznamo po značilno oblikovanih listih. Obdobje odstranjevanja žvrklje je tako poletje in jesen. Če kosimo rastline še pred cvetenjem (preden se razvijejo na koncih poganjkov klasasta socvetja z moškimi koški, iz katerih se vsipa cvetni prah), preprečimo nastanek peloda, ki je alergen, in razvoj kasneje dozorevajočih ženskih socvetij ter s tem oblikovanje semen.

Košnjo ponavljamo na vsakih nekaj tednov, takoj ko opazimo, da so se posamezne pokošene rastline obrastle. Če torej košnjo v sezoni cvetenja ponavljamo dovolj pogosto, se v tistem letu semena ne bodo razvila. Žal pa je na mestih, kjer se veliko žvrklje pojavlja že nekaj let zapored, veliko starejših semen tudi v prsti. Ta preživijo vse ukrepe odstranjevanja nadzemnih delov in bodo kalila v nadaljnjih letih.

Da bomo žvrkljo popolnoma uničili, jo moramo torej:

  • prvič pokositi sredi poletja,
  • kositi večkrat letno in to več let zapored
  • mesto košnje opazovati še več let in po potrebi odstranjevanje nadaljevati.  

 

dr. Nejc Jogan

Category: invazivne vrste
Na vrtu imam veliki pajesen, saj nisem vedel, da je invazivna vrsta. Rad bi ga zamenjal z rastlino, ki mu je podobna.

Velikemu pajesnu podobne liste in obliko drevesa imajo skorš (Sorbus domestica), črni jesen (Fraxinus ornus) in mokovec (Sorbus aria). Več o zamenjavah si lahko preberete  v študiji Aljaža Ježa: Zamenjave invazivnih rastlinskih vrst z neinvazivnimi (projekt Thuja), 2009.

Category: invazivne vrste
Ali lahko preprečimo, da se nam na vrtu zaredijo tigrasti komarji?

Da se nam na vrtu ne zaredijo tigrasti komarji lahko preventivno ukrepamo tako, da v bližini stanovanj nimamo stoječe vode, oziroma da voda ne stoji dlje kot en teden. Posode z vodo za zalivanje naj bodo pokrite. Ličinke je možno zatirati tudi na način, da na površino vode v posodah zlijemo plast jedilnega olja, ki ličinkam onemogoči dihanje. Paziti pa moramo, da plast olja na površini ostaja enotna in pokriva celotno površino posode. Ob menjavi vode je priporočljivo, da se posoda tudi opere, saj jajčeca komarjev ob izpraznitvi lahko ostanejo pritrjena na posodo. Z vrtov in okolice hiš je dobro odstraniti odpadne posode, ki jih ne uporabljamo. Tigrasti komarji potrebujejo za razmnoževanje zelo malo vode, zato je potrebna previdnost tudi pri različnih ponjavah, kjer se po dežju naredijo luže, čiščenje žlebov, da v njih ne zastaja voda. Odsvetuje se tudi uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke in jajčeca komarjev (na primer okrasne rastline, ki se transportirajo v vodi).

Category: invazivne vrste
Kje gnezdijo faraonske mravlje in kako jih odpravimo?

Odgovora najdete na spletni strani Faraonske mravlje Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.

Category: invazivne vrste