Skoči na vsebino

JAPONSKI DRESNIK (FALLOPIA JAPONICA)

  • izvira iz V Azije
  • kolenčasto členjeno
  • votlo steblo
  • prezimijo le podzemni deli
  • olesenele korenike (do 2 m globoko)
  • spomladi hitra rast (do 15 cm/dan)
  • cveti avgusta, bogata dišeča socvetja
  • plodi, kalivost zelo dobra
  • F. japonica: le ženske rastline
  • rastišča: ob vodah, gozdni robovi, ruderalna mesta gospodarska škoda!
  • razširjenje z deli korenik in stebel (1 cm korenike dovolj!), delno tudi s semeni.

Preventivni ukrepi

  • nadzor gradbenih mest in nasipov gradbenega materiala
  • prepoved sajenja v okrasne in druge namene
  • obveščanje javnosti.

Odstranitev in nadzor vrste

  • odstranitev izredno težavna do nemogoča
  • metoda odstranjevanja v primeru pojavljanja posameznih rastlin:
    - puljenje (izkopavanje) celih rastlin in nato večletni redni monitoring,
    - večletna zelo pogosta košnja pred cvetenjem (uspešnost?),
    - rezanje poganjkov v kombinaciji z vbrizgom herbicida (uspešnost?)
    - redna paša ovac
  • pozor: previdnost pri odlaganju materiala. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)

  

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Je invazivna trajnica, z grmičasto razrastjo. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, na površini ostanejo posušena stebla brez listov. Podzemne korenike so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline ter segajo tudi do tri metre v globino, prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Listi so na dnu široko ovalni in veliki od 5 – 15 cm. Japonski dresnik je podobno kot številne druge invazivke (npr. žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija) pozno poleti cvetoča rastlina, pri nas vzcveti konec julija. Ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove združene v pokončna socvetja.

 

Izvira iz Japonske, Koreje, Tajvana in severne Kitajske. Zanesen je bil v Avstralijo in Novo Zelandijo, močno invaziven je v Severni Ameriki in Evropi.

 
Danes je japonski dresnik z izjemo submediteranskega območja pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti ob rekah in potokih. Tudi v alpskem območju je vrsta manj pogosta, saj leredko doseže 1000 m nadmorske višine.

 

Japonski dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji, pa tudi polsenca, ga srečamo tudi na zasenčenih krajih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Najhitreje poseli območja, kjer je zaradi človekovega delovanja prišlo do večjih premikov zemlje. Največ ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline.

 

Kjer se razraste tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi 5 cm debele plasti asfalta, zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi… Zaradi invazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno.

 

Pogosto se vrsta novih območjih naseli zaradi prenosa zemlje in peska iz območij, ki so z njo že okužena.Preventivna ravnanja morajo tako obsegati prepreitev uporabe zemline iz okuženih območjih. Naselitev in razširitev rastline pa se preprečuje tudi z zasajevanjem brežin rek in drugih območij podvrženim človekovemu delovanju z domorodnimi, lokalno prisotnimi vrstami.

 

Odstranjevanje japonskega dresnika je izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti zaradi sposobnosti njegove regeneracije že iz majhnih koščkov korenike. Fizično odstranjevanje rastline je zelo dolgotrajen proces in zahteva veliko mero vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se sicer lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno v manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja.

Veliko bolj uspešno je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje. Zlasti škropljenje herbicidov ima lahko negativen vpliv na okolje in pri tem moramo zlasti ob vodah biti izredno pazljivi. Veliko bolj priporočljivo, pa tudi učinkovito, je nanašanje herbicidov (npr. glifosat ali triklopir) na približno 5 cm visoka pokošena stebla, ali injiciranje herbicidov v stebla. Proces je včasih potrebno ponoviti, vendar je z vztrajnostjo mogoče vrsto na omejeni površini iztrebiti.


Viri:
Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1. Projekt Thuja. Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf. Datum dostopa: 28.5.2010

Fallopia japonica, factsheet. Projekt Daisie. Spletna stran: http://www.europe-aliens.org/pdf/Fallopia_japonica.pdf. Datum dostopa: 28.5.2010

Fallopia japonica – Invasive Alien Species Fact Sheet. The North European and Baltic Network on Invasive Alien Species (NOBANIS). Spletna stran: http://www.nobanis.org/files/factsheets/Fallopia_japonica.pdf. Datum dostopa: 12.6.2010
 

Več: