Skoči na vsebino

INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE RASTLIN IN ŽIVALI

Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.

Definicije

Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.

Španski lazar (foto:Paul Veenvliet)

Pelinolistna ambrozija (foto: Peter Skoberne)

Rdečevratka (foto: Paul Veenvliet)

Veliki pajesen (foto: Breda Ogorelec)

Tigrasti komar (foto:Paul Veenvliet)

Japonski dresnik (foto: Nejc Jogan)

 

Kje jih je največ?


Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

 

 

Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?

 

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki.

 

 

Kakšne težave povzročajo?


Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi.

 

 

Kako ravnati – priporočila: 

  • Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.

  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.

  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 

Več priporočil.

 

   

Vprašanja in odgovori:

  • Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
    Ena košnja ne zadošča. Več.

  • Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
    Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več.

  • V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
    Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več.

Več vprašanj in odgovorov.

 

 

Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:

 

 

Novice:

 

Sobota, 1. oktober 2016:  akcija odstranjevanja zlate rozge na Tomačevskem produ. Zbirno mesto: pred GTC centrom Črnuče, Brnčičeva 13, Ljubljana ob 9:30. Zaželene so prijave na: info.metulji(at)gmail.com.
Organizira: Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (v sklopu projekta  Deteljin modrin - prezrt biser savskih prodov, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana)

  

20. september 2016: Invazivna školjka potujoča trikotničarka v Paki in Velenjskem jezeru. Monitoring, ki ga je izvedla Agencija RS za okolje, je pokazal dve novi nahajališči invazivne tujerodne školjke potujoče trikotničarke, in sicer v Velenjskem jezeru ter v reki Paki. Kjer se te školjke namnožijo, poleg obale in trdega dna prerastejo vodne objekte, plavajoče konstrukcije in celo notranjost cevi. Školjke ne vplivajo na kakovost vode, robovi lupin pa zelo ostri in lahko povzročijo ureznine. V Sloveniji je bila do sedaj zaznana v porečju Drave ter v Blejskem jezeru. Več.

 

8. september 2016: Prirodoslovni muzej Slovenije organizira predavanje Tujerodne rastline, predava dr. Tinka Bačič, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

    

Več novic.