Skoči na vsebino

INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE RASTLIN IN ŽIVALI

Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.

Definicije

Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.

Španski lazar (foto:Paul Veenvliet)

Pelinolistna ambrozija (foto: Peter Skoberne)

Rdečevratka (foto: Paul Veenvliet)

Veliki pajesen (foto: Breda Ogorelec)

Tigrasti komar (foto:Paul Veenvliet)

Japonski dresnik (foto: Nejc Jogan)

 

Kje jih je največ?


Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

 

 

Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?

 

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki.

 

 

Kakšne težave povzročajo?


Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi.

 

 

Kako ravnati – priporočila: 

  • Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.

  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.

  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 

Več priporočil.

 

   

Vprašanja in odgovori:

  • Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
    Ena košnja ne zadošča. Več.

  • Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
    Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več.

  • V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
    Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več.

Več vprašanj in odgovorov.

 

 

Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:

 

 

Novice:

 

November 2017: Mednarodna organizacija IUCN je objavila poročilo World Heritage Outlook 2 – an analysis of the state of the worlds World Heritage Sites (pdf, 50 strani). Ugotavljajo, da so invazivne tujerodne vrste v letu 2017 največja grožnja svetovni naravni dediščini.

 

Oktober 2017: V okviru projekta LIFE Artemis so natisnili publikacijo Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih (pdf, 97 strani). Priročnik je eno ključnih orodij za izvajanje sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja, saj so v njem na enem mestu opisani ter na fotografijah in ilustracijah predstavljeni ključni znaki za prepoznavanje tujerodnih vrst rastlin, gliv, žuželk in sesalcev.

 

September 2017: V reviji Trdoživ je izšel članek Mateja Poljanšek in Manica Balant: Grmasti Slakovec - odstranjevanje tujerodne invazivne vrste, ki opisuje akciji v stenah nad Osapsko udornico.

      

Več novic.