Skoči na vsebino

INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE RASTLIN IN ŽIVALI

Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.

Definicije

Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.

Španski lazar (foto:Paul Veenvliet)

Pelinolistna ambrozija (foto: Peter Skoberne)

Rdečevratka (foto: Paul Veenvliet)

Veliki pajesen (foto: Breda Ogorelec)

Tigrasti komar (foto:Paul Veenvliet)

Japonski dresnik (foto: Nejc Jogan)

 

Kje jih je največ?


Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

 

 

Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?

 

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki.

 

 

Kakšne težave povzročajo?


Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi.

 

 

Kako ravnati – priporočila: 

  • Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.

  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.

  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 

Več priporočil.

 

   

Vprašanja in odgovori:

  • Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
    Ena košnja ne zadošča. Več.

  • Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
    Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več.

  • V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
    Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več.

Več vprašanj in odgovorov.

 

 

Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:

 

 

Novice:

 

Julij 2016: Trenutno je orjaški dežen v Sloveniji prisoten na 21 lokacijah, na 8 lokacijah pa je že bil uspešno odstranjen. Na podlagi naročila Ministrstva za okolje in prostor je Zavod Symbiosis je v okviru projekta Osveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah, Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in o odstranitvi orjaškega dežena julija 2016 zaključil odstranitev te invazivne tujerodne vrste na dveh na novo odkritih lokacijah v Novih Fužinah in Črni vasi pri Ljubljani. Poročilo.

 

14. julij 2016: V uradnem listu Evropske Unije je bila  objavljena Izvedbena uredba komisije (EU) 2016/1141 z dne 13. julija 2016 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Uredba stopi v veljavo 20 dan po objavi. Seznam je pripravljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki opredeljuje prvi seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo.
Na spletni strani Invazivne tujerodne vrste so podane informacije v zvezi s prej omenjenim seznamom in na splošno o predpisanih ravnanjih z invazivnimi tujerodnimi vrstami na ravni EU na podlagi Uredbe iz leta 2014. Komisija je pripravila tudi odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi z ravnanjem z vrstami, ki so na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo.
Določila evropskih uredb v Sloveniji veljajo neposredno, na nacionalni ravni pa še pripravljamo uredbo za določitev pristojnih organov ter podrobnejših ravnanj za izvajanje Uredbe (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst

    

Več novic.