INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE RASTLIN IN ŽIVALI

Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.

Definicije

Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.

Španski lazar (foto:Paul Veenvliet)

Pelinolistna ambrozija (foto: Peter Skoberne)

Rdečevratka (foto: Paul Veenvliet)

Veliki pajesen (foto: Breda Ogorelec)

Tigrasti komar (foto:Paul Veenvliet)

Japonski dresnik (foto: Nejc Jogan)

 

Kje jih je največ?


Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

 

 

Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?

 

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki.

 

 

Kakšne težave povzročajo?


Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi.

 

 

Kako ravnati – priporočila: 

  • Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.

  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.

  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 

Več priporočil.

 

   

Vprašanja in odgovori:

  • Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
    Ena košnja ne zadošča. Več.

  • Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
    Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več.

  • V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
    Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več.

Več vprašanj in odgovorov.

 

 

Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:

 

 

Novice:

 

30. junij 2016: zaključni dogodek Dresnikovih iger, ki ga organizira . V moderirani delavnici bodo kovali ustvarjalne pobude usmerjene v ozaveščanje o  problematiki tujerodnih invazivnih rastlin. Prijave zbirajo do 27. junija 2016 na info(at)re-generacija.si. Dogodek organizira Re-generacija, društvo za družbeno in okoljsko  odzivno oblikovanje (www, facebook) v sodelovanju z Društvom Sezam in Rokavice gor, sofinancira ga Oddelek za varovanje okolja Mestne občine Ljubljana.

  

23. april 2016: Oddelek za varstvo okolja v sodelovanju s Slovenskim geocaching klubom organizira akcijo odstranjevanja japonskega dresnika z območja RIC Sava. Akcija se bo začela ob 15. uri na parkirišču ob teniških igriščih pri Črnuškem mostu in bo trajala približno 2 uri. Japonski dresnik je uvrščen med 100 svetovno najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Ves odstranjeni japonski dresnik bodo namesto oddaje v sežig poslali v predelavo v papir. Svojo udeležbo sporočite na e-naslov: cito(at)geocacher.si.

 

16. januar 2016: Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) je že drugič pripravilo delovno akcijo odstranjevanja invazivne tujerodne vrste grmasti slakovec iz Osapskih sten. V primerjavi z decembrom 2014, ko so odstranjevali rastlino ob vznožju sten, je bila tokratna akcija usmerjena v steno, iz katere je bil odstranjen velik del rastlinske mase. Glede na biologijo grmastega slakovca delo s tokratno akcijo še ne bo zaključeno. Več.

   

Več novic.