Skoči na vsebino

INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE RASTLIN IN ŽIVALI

Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.

Definicije

Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.

 

Kje jih je največ?


Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

 

 

Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?

 

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki.

 

 

Kakšne težave povzročajo?


Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi.

 

 

Kako ravnati – priporočila: 

  • Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.
  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 

Več priporočil.

 

   

Vprašanja in odgovori:

  • Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
    Ena košnja ne zadošča. Več.
  • Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
    Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več.
  • V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
    Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več.

Več vprašanj in odgovorov.

 

 

Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:

 

 

Novice:

 

9. marec 2018: Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, tudi tistih, ki delujejo na področju ohranjanja narave, za leti 2018 in 2019. Eno od področij je  ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti preprečevanja in obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, s poudarkom na hišnih živalih ter na rastlinah, vključno z akvarijskimi. Rok za prijave je 6. april 2018 do 12. ure. Razpis.

 

1. marec 2018: Krajinski park Goričko organizira predavanje dr. Andreje Kavčič z Gozdarskega inštituta Slovenije o invazivnih vrstah, projekt LIFE ARTEMIS in otvoritev razstave Invazivke na poti na gradu Grad. Več.

 

November 2017. V letu 2017 je Zavod za ribištvo Slovenije  po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajal poskusno odstranjevanje populacije trnavca iz gramoznic in mrtvic ob Dravi. Odstranjevanje smo izvajali s kombinacijo lova z vršami, ročnega pobiranja in elektroribolova. Ujeli  so skupaj 275 osebkov, največ osebkov trnavca ujeli z ročnim pobiranjem. Glede na rezultate, populacija zaenkrat trnavca ostaja lokalizirana na območju gramoznic in mrtvic. Vrsta je v Dravi prisotna samo v zatonu, neposredno pod povezavo (iztokom) iz gramoznice 1 ter v kanalu, ki zaton povezuje z matično strugo Drave. V obrežnih habitatih matične struge Drave vrste niso potrdili. Poročilo.

 

         

Več novic.