Skoči do osrednje vsebine

Narava v Sloveniji je izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. Imamo najvišji delež območij Natura 2000 v Evropski uniji, 60 odstotkov našega ozemlja pokriva gozd. V Sloveniji ščitimo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost živih organizmov ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, in to ne le za nas, ki tu živimo danes, temveč tudi za naše potomce.

Izjemnost narave

Zaradi lege na prehodu iz Sredozemlja v Panonsko nižino in na prehodu iz Alp v Dinarski kras je neživi in živi svet narave Slovenije izjemno raznolik. Pri nas  najdemo morske klife in sipine, prepadne stene in visoke slapove, soteske in brzice, reke, ki leno vijugajo po ravnicah, kraške jame in brezna, presihajoča jezera ter slana močvirja. V tako raznolikih življenjskih prostorih je izredno pestro tudi življenje: v Sloveniji lahko občudujemo prostrane gozdove, redke cvetlice, igrive delfine v morju, jate ptic, endemične živali v kraških jamah ter velike zveri, kot so volk, ris in medved.

Neprecenljivi živi svet

Pomemben del narave v Sloveniji je živi svet: rastline, živali in glive. Varstvo narave svojo pozornost posveča predvsem tistim, ki v naravi živijo prosto. Največja grožnja za večino vrst v Sloveniji je izguba njihovega življenjskega prostora, na primer mokrišč za žabe in druge dvoživke, mejic in dupel v kmetijski krajini, kjer domujejo tudi številne ptice, travnikov, kjer rastejo orhideje.

Zakaj varujemo naravo

Človek je živo bitje, zato brez narave ne more preživeti. Narava je temelj našega obstoja. Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove.

Ker nas je na svetu vse več, za svoje življenje pa vsak od nas porabi vse več hrane, surovin, energije in prostora, smo ljudje vzrok šestega velikega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Ogrožene so številne rastline in živali v Evropi in v Sloveniji, stanje pa se za mnoge še slabša. Nekaterim vrstam grozi, da bodo izumrle, zato moramo ukrepati - in ukrepamo. Nekatere vrste rastlin in živali živijo le v Sloveniji. Za te smo še posebej odgovorni, saj so zelo ranljive in občutljive za nepremišljene posege v naravo.

Zavarovana območja v številkah

V Sloveniji je po podatkih Zavoda za varstvo narave med zavarovana območja in, ali območja Natura 2000 uvrščenih 41,4 odstotka ozemlja države. Narodni, regijski in krajinski parki ter naravni rezervati in spomeniki (zavarovana območja) po podatkih Agencije za okolje zavzemajo 13,2 odstotka ozemlja, območja Natura 2000 pa 37,5 odstotka, obe vrsti območij se ponekod prekrivata, saj so mnogi naravni parki vsaj deloma uvrščeni tudi v območje Natura 2000. (Podatki o Zavarovanih območjih, spletna stran Agencije za okolje, Natura 2000).

Ukrepi in organiziranost varstva narave

Najučinkovitejše varstvo narave je na kraju samem. Z različnimi posegi in načini varovanja ohranjamo življenjske prostore rastlin in živali ter preprečujemo dejavnosti, ki nanje slabo vplivajo.

Ključni ukrepi varstva narave so:

  • zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na primer rumenega sleča, lepega čeveljca, človeške ribice, navadnega netopirja, in življenjskih prostorov,
  • zavarovanje posebej izjemnih območij narave, kot so naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki,
  • omejitve ali prepovedi dejavnosti človeka, ki so za naravo izjemno škodljive, od uničenja močvirij, preoravanja vlažnih travnikov, pozidave rastišč ogroženih rastlin ali bivališč ogroženih živali, zapiranje dostopov do kotišč netopirjev ter trgovine z ogroženimi vrstami.

Mednarodni predpisi, pogodbe in resolucije

Publikacije s področja narave

Bilten e-natura